Cilj
Cilj predloga zakona je prispevek k omejevanju sive ekonomije.
Izjeme od dela in zaposlovanja na črno
Med delo in zaposlovanje na črno se tudi v prihodnje ne bodo šteli medsosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo, če bo to ustrezno prijavljeno.
Vlada se tako v tokratnem predlogu ne dotika medsosedske pomoči, ki je povzročila referendumski padec zakona o delu na črno leta 2011, dodaja pa nekaj izjem od zaposlovanja in dela na črno, in sicer brezplačno pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgon živine.
Poleg tega predlog širi delo v lastni režiji na sorodstveno linijo do tretjega kolena, vendar le, če bo ta pomoč brezplačna.
Administrativne poenostavitve
Predlog zakona poenostavlja postopek prijave kratkotrajnega dela, za katero se šteje opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec ali zunajzakonski partner podjetnika, lastnika ali solastnika gospodarske družbe oz. zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu, in traja največ 40 ur mesečno. Opravlja se lahko izključno brezplačno.
Potrebna bo zgolj prijava za zdravstveno zavarovanje, registracija pa nič več. Delodajalec bo zgolj zavezan voditi evidenco, pod katero bo moral biti poleg njega podpisan tudi delavec.
Predlog zakona predvideva tudi poenostavitev postopka priglasitve osebnega dopolnilnega dela.
Osebno dopolnilno delo
Med najpomembnejšimi spremembami v predlogu zakona je prav preureditev osebnega dopolnilnega dela. To delo se bo po novem opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje, in sicer na način plačevanja socialnih prispevkov po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice.
Vrednotnico bo moral enkrat mesečno v primeru del, kot je pomoč v gospodinjstvu, kupiti naročnik storitve, v primeru, kot je izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in njihova prodaja, pa izvajalec. V višini sedmih evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dveh evrov za zdravstveno varstvo in zavarovanje se jo bo vplačalo preko spleta (e-uprava) ali gotovinsko na upravni enoti.
Vrednotnica bo torej za posameznega izvajalca pri istem naročniku veljala samo za koledarski mesec in bo pomenila en dan pokojninske dobe. V primeru, da bo izvajalec delo opravljal pri več različnih naročnikih, bo moralo biti v koledarskem mesecu zanj vplačanih več vrednotnic.
Za to delo pa bodo, da ne bo konkuriralo rednim zaposlitvam, veljale določene omejitve. Pod osebno dopolnilno delo bodo tako še naprej sodila le s posebnim seznamom določena dela.
Zdaj so na njem med drugim navedeni občasna pomoč v gospodinjstvu in vzdrževanju nepremičnin, vzdrževanje zunanjih površin, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, izdelovanje različnih izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti. Dopolnjen seznam, na katerem naj bi bile tudi inštrukcije, naj bi bil uveljavljen šest mesecev po sprejemu zakona.
Poleg tega bodo lahko osebno dopolnilno delo po predvideni ureditvi opravljale le fizične osebe za druge fizične osebe (torej ne za podjetja), izvajalci pa bodo lahko v polletju z njim zaslužili le trikratnik povprečne neto plače, torej največ 2974,32 evra. Dosežene prihodke bodo morali prijaviti Davčni upravi RS (Durs). Če bo ta ugotovila, da je znesek presežen, bo sledil izbris s seznama izvajalcev osebnega dopolnilnega dela.
Seznam bo vzpostavila in vodila Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), na katero se prenaša priglasitev osebnega dopolnilnega dela, in bo javno objavljen.
Stroški in izplen nove ureditve
Za uveljavitev novih rešitev naj bi država potrebovala okoli 200.000 evrov, a so na ministrstvu za delo izračunali, da se bo v pokojninsko in zdravstveno blagajno nateklo več sredstev od porabljenih. Ob predpostavki, da bi bilo aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela 3000, bi se z vrednotnicami v prvo steklo 252.000 evrov, v drugo pa 72.000 evrov letno. Ta ocena je sicer zelo konservativna.
Ko se je junija lani začelo govoriti o spremembah osebnega dopolnilnega dela, je bilo manj kot 7000 prijavljenih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, danes pa jih je že krepko nad 9000. Na ministrstvu upajo, da bi se lahko ta številka povzpela na 10.000 ali celo 15.000, uspeh pa naj bi bilo vse, kar bi presegalo številko 9000.
Nadzor
Po novem bo nad delom in zaposlovanjem na črno, ki trenutno sodi med pristojnosti tržne oz. delovne inšpekcije, bdela carinska uprava s svojimi mobilnimi enotami.
Delovna inšpekcija se bo tako lahko osredotočila na spoštovanje delovne zakonodaje, v primeru zaznave zaposlovanja na črno pa bo še vedno lahko izdala prepovedno odločbo.
Poleg tega je za to inšpekcijo pomembna tudi na novo predvidena obveznost, da bo moral biti v primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. S tem se zasleduje izboljšanje učinkovitosti nadzora, ker se je v praksi pogosto dogajalo, da so se pogodbe dejansko sklepale, če in ko se je izvajal nadzor.
Več možnosti nadzora bo imel tudi Durs. Glede na to, da mu bodo izvajalci osebnega dopolnilnega dela prihodke dolžni prijaviti in da bo na voljo tudi evidenca kupljenih vrednotnic, bo imel pregled nad tem, ali se neki prihodki skladajo s številom vrednotnic. Če bo nekdo denimo prijavil 50 evrov prihodkov, zanj pa bo vplačanih 20 vrednotnic, bo mogoče za to neskladje takoj zahtevati pojasnila.
Za nadzorne organe se z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab glede na predlog zakona vzpostavlja dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc.
Sankcije
Predlog zakona zvišuje globe, saj naj doslej ne bi delovale odvračalno. Zvišanje bo v povprečju 25-odstotno.
Najbolj bodo poskočile kazni za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Trenutno fizičnim osebam za to grozi od 208,6 do 1877,8 evra kazni, pravnim osebam pa od 3338,3 do 20.864,4 evra, po novem pa bo ta razpon med 1000 in 7000 evrov oz. 2000 in 26.000 evrov.
Močno se zvišujejo tudi globe za omogočanje dela na črno (s trenutnih 208,6 do 1877,8 evra oz. 2086,5 do 12.518,8 evra na 1000 do 5000 evrov oz. 2600 do 15.6000 evrov), zaposlovanje na črno (s trenutnih 400 do 4000 evrov oz. 4100 do 20.800 evrov na 100 do 5000 evrov oz. 5000 do 26.000 evrov) in nedovoljeno oglaševanje dela in zaposlovanja na črno (s trenutnih 208,6 do 1877,8 evra oz. 1251,9 do 12.518,8 evra na 500 do 2500 evrov oz. 1600 do 15.600 evrov).
To zadnje je tudi natančneje opredeljeno, med drugim s prepovedjo oglaševanja dela s strani posameznikov, ki se opravlja na podlagi pogodb civilnega prava.
Po novem bo mogoč tudi odvzem premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno, za prekršek, storjen iz koristoljubnosti ali prekršek, težak prek 5000 evrov, pa bo mogoče od kršitelja po hitrem postopku zahtevati trikratnik minimalne globe.
Na novo je vključen tudi ukrep izključitve iz postopkov javnega naročanja v primeru kršitev zakona glede nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav. Predvideno je, da bodo ti delodajalci skupaj z ostalimi, ki imajo omejitve pri vključitvi, navedeni na javno objavljeni črni listi.
