Predlog nove novele insolvenčnega zakona, kot je objavljen na spletni strani ministrstva za pravosodje, med drugim predvideva posebna pravila za prisilno poravnavo sistemsko pomembnih podjetij. Med drugim bi lahko družba tudi ločitvenim upnikom predlagala zmanjšanje ali odlog plačila finančnih obveznosti, ločitveni upniki bi bili v svojem razredu upnikov in bi potrjevali prisilno poravnavo, lahko bi imenovali svoj upniški odbor.
Kot je za STA povedal Zaman, predlog podpira, ker se primerno upošteva specifičen položaj ločitvenih upnikov, pri čemer še ne škodi ustavno varovanim pravicam.
Podpira tudi predlagano ukinitev pogoja, da mora biti v prisilni poravnavi poplačana vsaj polovica terjatev v štirih letih. Kot pravi, prisilno poravnavo tako ali tako izglasujejo upniki in naj se, če želijo, dogovorijo za drugačno poplačilo.
Po drugi strani pa se Zamanu predlagani zakon o sistemski razdolžitvi ne zdi primeren. Opozarja, da pri dogovoru o odlogu zapadlosti obveznosti ni jasen odnos do insolvenčnega zakona. Poleg tega mora dolžnik v prisilni poravnavi delavcem ves čas izplačevati vsaj minimalno plačo in pripadajoče prispevke, medtem ko po predlogu zakona o sistemski razdolžitvi v času dogovarjanja o sporazumu varovanja delavcev ni.
Obstaja tudi možnost izigravanja manjših upnikov, dodaja Zaman, saj lahko npr. razredi pomembnih upnikov izglasujejo krovni sporazum, razredi majhnih upnikov pa ne, sodišče pa lahko na predlog dolžnika potrdi sporazum zaradi "nedovoljene obstrukcije" (če je večina dosežena v večini razredov in če so za sporazum glasovali upniki z večino vseh terjatev).
Zaman tudi meni, da je predlog zakona nekonsistenten, saj da so določeni izrazi drugače opredeljeni kot v insolvenčnem zakonu.
Zakon o sistemski razdolžitvi je po navedbah ministrstva pripravila delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke Tine Brecelj. Pri oblikovanju predlogov je sodelovalo več kot 30 pravnih strokovnjakov, po "intenzivnem in na trenutke tudi burnem" usklajevanju so strokovnjaki dorekli skupno rešitev, pravi ministrstvo.
Del strokovne javnosti pa je bil kritičen do predloga. Pravnica Nina Plavšak je npr. med usklajevanjem opozarjala, da posebna ureditev v zakonu o sistemski razdolžitvi ni potrebna in ne bo v ničemer pripomogla k uspešnejšemu prestrukturiranju gospodarstva.
Poleg tega je menila, da ni razumnih razlogov za alternativen postopek, v katerem se potrjuje krovni sporazum, ki učinkuje tudi za upnike, ki z njim ne soglašajo, saj da vse institute, in to z višjo ravnjo pravne varnosti, že ureja insolvenčni zakon v poglavju o prisilni poravnavi.
Usmeritev o zavezi bank sodelovati v pogajanjih v postopku zunajsodnega finančnega prestrukturiranja bi bilo po njenem mnenju mogoče vključiti v novelo insolvenčnega zakona v delu o zunajsodnem finančnem prestrukturiranju.
Opozarjala je tudi na morebitne negativne posledice, med njimi na možnost izigravanja manjših upnikov zaradi nejasnih pravil pri "nedovoljeni obstrukciji", na nejasnost in nedoločnost ureditve (npr. pri terjatvah, pridobljenih "s silo, zvijačo ali prevaro") in časovnih okvirov ter na odsotnost pravnega varstva za delavcev med trajanjem postopkov z moratorijem in krovnim sporazumom. Poleg tega je menila, da bo ureditev predstečajnega postopka samo zavlekla odločanje o začetku stečajnega postopka za tri mesece.
