Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

26.5.2017 7.12

dr. Andraž Teršek

Umberto Galimberti: Resnice se ne odkriva brez ljubezni

Zelo redko se zgodi, ali pa se sploh ne zgodi, da se katerikoli poskus javnega pogovarjanja o sistemski ureditvi vzgoje, šolstva in izobraževanja osredotoči na vprašanje KAKOVOSTI. Zelo redki so, ali pa jih sploh ni, pronicljivi javni pogovori o filozofiji, politiki in praksi na tem področju. Če pa se že zgodijo takšni pogovori pred javnostjo, pa ostanejo sami sebi namen, spregledani in preslišani. Funkcionarjem ostajajo ta vprašanja premalo zanimiva, izrazito neprioritetna, tretjerazredna, uporabljiva le kot tehnika kampanjskega leporečja, sprenevedanja in manipulacije. > Več...

24.5.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./111. Kako je biti varuh (2)

Petintrideset let sem bila del represivnega aparata – tožilstva, organa pregona. Kaj je lahko narobe, če preganjaš storilce kaznivih dejanj, saj so vendar na drugi strani tudi njihove žrtve? Pregon lahko začneš, opustiš, nadaljuješ, predlagaš kaznovanje, se pritožiš. In vendar so odzivi na delo tožilca lahko negativni, bodisi na strani obdolženih bodisi žrtev. Kako pa je biti varuhinja? Nikoli si ne bi mislila, da moraš imeti tako zelo debelo kožo, da vse to preživiš. Vseeno pa je prijetnih izkušenj veliko več. To delo mi je k sreči pisano na kožo. Ali ni to najpomembnejše? > Več...

22.5.2017

dr. Matej Avbelj

Zidovi

Hans-Dietrich Genscher, znameniti nemški zunanji minister z velikimi zaslugami pri nastajanju samostojne slovenske države, je takole označil bistvo Berlinskega zidu: »Izgradnja zidu leta 1961 je pomenila priznanje komunistov, da so izgubili bitko med sistemoma.« Če nekoliko pretiravamo, bi brez zidu namreč Vzhodna Nemčija ostala brez prebivalcev. Že tako ali tako jo je v letih komunističnega totalitarizma zapustilo več kot tri milijone ljudi. Tisočim pa je življenje odvzel Zid sam. Kako razumemo Berlinski zid danes in kaj sploh pomenijo zidovi za današnjega slovenskega človeka? > Več...

19.5.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Vpliv ESČP na vladavino prava v srednji Evropi

Minilo je že več kot četrt stoletja, ko so se države srednje Evrope izvile iz primeža nekdanjih nedemokratičnih sistemov, in vsaj formalno postale liberalne ustavne demokracije. V teh dveh desetletjih in pol naj bi prevzele ter ponotranjile vrednote pravne in demokratične države od uresničevanja človekovih pravic do delitve oblasti. A institucionalni vsakdanjik večine držav kaže drugače. > Več...

17.5.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Lex Mercator, Agrokor in podobno

Vse od začetka svojega ukvarjanja s pravom imam precejšnje zadržke do »interventne« zakonodaje, če ji lahko tako rečemo. Mogoče prav zaradi tega, ker so se moja študijska leta ujemala z zadnjim obdobjem obstoja SFRJ. Zaradi ekonomskih težav je namreč rajnka država stvari pogosto urejala z uredbami z zakonsko močjo, namenjenimi reševanju takšnih ali drugačnih problemov, ki jih je porajala ekonomska kriza. Stanje je bilo zelo podobno današnjemu. Kot študenta prava me je motilo, da razen redkih izjem pravzaprav ni bilo pravnega področja, ki ga posegi zakonodajalca (ali uredbodajalca) ne bi spreminjali, včasih prav v temeljih. Tako sem v tem času doživel resnično ogromne premike v spreminjanju pravnega reda – od ustavne do gospodarske ureditve. > Več...

15.5.2017

dr. Marko Novak

ZSSve

Pa je bil sprejet, Zakon o sodnem svetu (ZSSve) namreč! V nekaj dneh prične veljati, uporabljati pa se bo pričel čez dobrih šest mesecev. Dozorel je torej trenutek, ki se je resnici na ljubo pripravljal vrsto let.  > Več...

12.5.2017

dr. Andraž Teršek

Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov?

Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? > Več...

10.5.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./110. Kako je biti varuh (1)

Minila so štiri leta mojega varovanja človekovih pravic. Štiri letna poročila in prav toliko predaj najvišjim predstavnikom oblasti. Nekaj tisoč dogodkov, več kot sto tisoč prevoženih kilometrov po domovini, na stotine medijskih vsebin, vsaj štirideset tisoč klicev obupanih, nemočnih, besnih, žalostnih in razočaranih, ki so poslali še vsaj sto tisoč zelo različnih pisem s številnimi prilogami. Kakšen je izkupiček? Več sto priporočil, mnenj, kritik, opozoril. Nekatera so bila upoštevana in uresničena, druga delno, nekatera (še) ne. In vsako leto novo poročilo na okoli štiristo straneh. Nastaja že peto. Sprašujejo, koliko nas je zaposlenih, kaj delamo in ali nam pri čem uspe. Denar za plače je namreč davkoplačevalski. > Več...

8.5.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Pritisnimo na tipko Človek

Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. > Več...

5.5.2017

dr. Jernej Letnar Černič

V iskanju močnejše vloge varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic naj bi bil glavni nadzorni organ za varovanje človekovih pravic v slovenski družbi. Njegovo vlogo tako razume večina strokovne in laične javnosti. A položaj, pristojnosti in avtoriteta institucije varuha žal še vedno ne sledijo hitrosti, sistematičnosti in vsesplošnosti preteklih, sedanjih in prihodnjih kršitev človekovih pravic v slovenski družbi. > Več...

3.5.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Na pravi strani zgodovine?

Včasih so bili prazniki preprostejši, vsaj ti, ki so pravkar minili. Nanje mi je ostal spomin, da je bilo zjutraj iz kuhinje po radiu slišati koračnice, borbene pesmi, spominske oddaje in govore. Po tem sem praznične dni prepoznaval še pozneje in na neki način to pogrešam, kot še marsikaj iz časov mladosti. Verjetno nisem edini, ki z zadnjo svetovno vojno osebno nisem imel opravka, a sem imel pri vsem vsaj občutek, da smo bili kot narod »na pravi strani zgodovine«, to je na tisti, ki je porazila nacizem in fašizem in iskala pot v boljše življenje.  > Več...

28.4.2017

dr. Andraž Teršek

Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti

Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. > Več...

26.4.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./109. Ali resničnostni šovi poneumljajo?

Vse več jih je. Resničnostnih šovov vseh vrst. Imeli smo Big brotherja, pa Kmetije in še marsikaj. Prodajale so se možnosti, da jih ljudje gledajo podnevi in celo ponoči. Dobili smo zmagovalce, prejeli so 50.000 evrov, imeli možnosti odpreti gostilno, osvojiti kmetijo, postali so prepoznavni, vabili so jih na »rdeče preproge«, polni so jih bili mediji. Nekateri zgolj kot »muhe enodnevnice«, drugi so na sceni ostali. Kako pa to vpliva na mlade? Pozitivno? Odvisno od vsebine in sodelujočih. > Več...

24.4.2017

dr. Marko Novak

ELFA

Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos. > Več...

21.4.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Življenje kot tržna dobrina?

Sodobni tok življenja ustvarja želje in poskuse novih razlag pojma starševstva, ki je izven Evrope že postalo tržna dobrina. Ali naj bo dovoljeno otroke kupovati kot lego kocke ali katerokoli drugo tržno dobrino v nakupovalnih središčih? Ali (naj) vrednota človekovega dostojanstva omogoča takšne prakse v evropskih javnih redih? > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji