Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

25.9.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Kako udejanjiti arbitražno odločbo?

O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala. > Več...

22.9.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Nepolitično sodstvo?

Iz vrhov sodstva v Sloveniji in ponekod drugod v srednji in vzhodni Evropi pogosto slišimo pozive po obrambi sodstva pred političnimi napadi. Pravijo, da je treba ohraniti nepolitičnost, objektivnost in nevtralnost sodne veje oblasti. Zato je vredno začeti javno razpravo o tem, ali je nepolitično sodstvo zgolj mit ali dejstvo? > Več...

20.9.2017

dr. Andraž Teršek

Ignoranca in spektakularizacija – oboje stiska svobodo izražanja

Na eni strani ravnodušnost – ignoranca kot spregled in prezir, prepogosto pa tudi nerazumevanje in nedojemanje - javne uprave in sodne veje oblasti do pravoslovnega dela, ki naslavlja probleme in napake pri oblastnem delovanju. Na drugi strani medijska pozornost rezultatom pravoslovnega dela, kadar se to zdi oportuno po kriterijih, kako iz katerekoli vsebine narediti novičarsko intrigo, komunikacijsko šokirati, balonarsko prenapihovati, spektakulizirati sicer kontekstualno osredotočeno in stvarno utemeljeno vsebino, ki sama po sebi nima namena ne šokirati, ne obtoževati, ne javno razvnemati strasti. Oboje ima skupno lastnost: ne le, da ne pomeni demokratične drže, etično legitimnega ravnanja in optimiziranja družbene odgovornosti, pač pa tudi redefinira (njeno funkcijo), pači (njen smoter) in stiska (s prikrojenim sklicevanjem na njene rezultate jo deontološko oži v obsegu) svobodo izražanja. Oboje se dogaja. Hkrati. To ni dobro. > Več...

18.9.2017

dr. Marko Novak

Simbolni pomen prostorov neke institucije

V družbeni skupnosti imajo skupni družbeni simboli seveda velik pomen. Med drugim nosijo v sebi vrednost, ki jim jo pripisujejo pripadniki te družbene skupnosti, ki to vrednost projicirajo v takšen simbol. Tako je tudi v državi kot eni pomembnejših oblik družbene skupnosti. Najpomembnejši državni simboli so tudi ustavna materija: tako vsaj zastava, grb, himna. Ti simboli so pomemben kohezivni material neke državne skupnosti. V določenih izrednih situacijah jih državljani jemljejo tako resno, da zanje celo žrtvujejo svoja življenja. > Več...

13.9.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./120. Kako so kršene pravice osebam z duševno motnjo

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) je leta 2008 uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve oseb z duševno motnjo v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Določil je varstvo njihovega osebnega dostojanstva, individualno obravnavo in enako dostopnost. Vse od leta 2009 Varuh prejema številna opozorila o kršitvah človekovih pravic, zlasti zaradi prezasedenosti vseh posebnih socialnovarstvenih zavodov. So potrebne sistemske spremembe ali pa je mogoče stanje urediti tudi drugače? Gre za zelo občutljivo populacijo, kršitev njihovih pravic pa nedvomno pomeni tveganje tudi za druge, ki so v teh zavodih nastanjeni, in za strokovno osebje. Kakšen in kako hiter bo odziv pristojnih? > Več...

11.9.2017

dr. Matej Avbelj

Prešeren, Varuhinja in slovo od argumentov

Zgodilo se je nekako takole. V neki javni osnovni šoli so prebirali Prešernovo Zdravljico. Ja, to je tisti srečnež, ki ga z golimi prsi sredi Ljubljane obdaja žlahtna Muza. Ta Prešeren je, tako mi je hitela zatrjevati ogorčena mati osnovnošolca, prekršil 7. člen slovenske ustave. »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!« No, v bistvu ga je kršila učiteljica slovenščine, ki je učence silila brati to pesem. In po vrhu vsega še na glas. Tudi sam povsem zaprepaden sem ji svetoval naj se nemudoma obrne na Varuhinjo človekovih pravic. Ona in njen urad namreč obvladata 7. člen ustave, še bolj pa pravoznanstvo. > Več...

8.9.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Ali lahko umetna inteligenca izboljša vladavino prava?

Običajni ljudje se v državah Vzhodne in Srednje Evrope vse bolj pogosto pritožujejo nad stanjem vladavine prava in kakovostjo državnih oblasti. Večinoma ne zaupajo vladajočim oblastnim strukturam. Različni kazalniki kažejo, da se številne države na tem območju vedno bolj nahajajo v primežih močnih interesnih skupin, ki zasledujejo predvsem svoje zasebne interese. Ali lahko umetna inteligenca in ostale nove tehnologije pripomorejo k izboljšanju stanja na področju vladavine prava v srednji in vzhodni Evropi? > Več...

6.9.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

O moralni avtoriteti

Kot kaže, je izjava predsednika države, da ni moralna avtoriteta, povzročila precej razburjenja. Osebno mi je to zanimivo, ker opozarja na nekatere težave, ki jih prinaša sodobna družba in zadevajo oba pojma v tej besedni zvezi. Tako moralo kot avtoriteto. > Več...

4.9.2017

dr. Marko Novak

Boj za »drobtine«

Čez slabe tri mesece, natančneje 20. novembra, se prične uporabljati novi Zakon o Sodnem svetu. To je v simbolnem smislu gotovo korak naprej, saj med povečanjem pristojnosti tega ustavnega organa, prinaša tudi določbo, ki organ umešča med neposredne proračunske porabnike. Zasluga za to gre najprej svetu samemu, ne le sedanji sestavi, temveč tudi našim predhodnikom, ki že leta bijemo boj za večjo (finančno) neodvisnost. Je pa trenutna vladajoča politika, tudi s sodelovanjem opozicije, predvsem Ministra za pravosodje, ki je res imel posluh za te zadeve, omogočila, da smo te dolgoletne težnje tudi spremenili v stvarnost. Vsakemu je namreč jasno, da če nimaš finančne neodvisnosti, potem je tudi dejanska neodvisna lahko precej pod vprašajem. > Več...

1.9.2017

dr. Andraž Teršek

Ustavnosodno presojanje in razpravna demokracija kot koncepta

Ponavljati se ni poživljajoče. Ponovitve vzbujajo občutek stanja na mestu, ali napačne usmeritve. Le malo kaj je še slabše od tega, da se nič ne zgodi na bolje, kadar bi se moralo v tej smeri zgoditi in dogajati veliko in ves čas. Tisto, kar pa je še slabše od tega, pa je nazadovanje; otipljivo in dokazljivo, četudi spreminjajoče izrazito. > Več...

30.8.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./119. Spet je tu 1. september

Ta dan je za marsikoga prelomen. Novo šolsko leto namreč vedno prinese veliko skrbi staršem, nove dolžnosti učencem in obveznosti učiteljem. Letos je zanimivo, ker se september začne na petek, in mnogi modrujejo, ali je šolsko leto pametno začeti ob koncu tedna. Nekateri so zadovoljni, drugi nejevoljni. Razloge imajo vsi, a enkrat se šola mora začeti. S tem časom so povezane tudi velike finančne skrbi, zlasti za tiste, ki se morajo obrniti po pomoč, ker sami takega zalogaja ne zmorejo. Ali se zavedamo, kako hitro ustvarjamo razlike? Tudi v šoli. > Več...

28.8.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Utrinki s filozofskega nebá mirovništva

Pričujoče vrstice so se iz poetičnega melosa deformirale v nemočno besedno zaušnico Donaldu Trumpu, Kim Džong Unu,  Narendri Modiju, Xi Jinpingu in vsem politikom in teroristom, ki so oropani razuma v imenu absolutne sile. Pobiti nas hočejo prej, preden bosta to storila podnebje in tuzemski planet z obrambno-epileptičnimi napadi; ta neznansko idiotska uničevalnost jim gre žal silno učinkovito od rok. > Več...

25.8.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Piš z Vzhoda?

Kitajska je v zadnjih letih doživela edinstven gospodarski in vsesplošni družbeni razvoj, ki jo je umestil med vodilne globalne sile. Izjemna infrastruktura, ki ji po geografski razvejanosti ni para in ki se kaže v novo zgrajenih avtocestah, hitrem železniškem omrežju, podzemni železnici, kulturnih in športnih dvoranah, nebotičnikih in podobno, ustvarja vtis o njeni gospodarski moči. A milijoni ljudi, daleč stran od oči javnosti, še vedno živijo v revščini, medtem ko relativna peščica uživa oblastne privilegije. > Več...

23.8.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob singapurski zgodbi

Ena izmed zgodb, ki sem jih imel priložnost slišati in prebrati na letošnjih počitnicah, je izkušnja mojega starejšega sina in njegove mame ob obisku Singapurja. Presenetile so ju urejenost in čistoča države ter discipliniranost njenih prebivalcev. Baje, tako mi je bilo opisano, na ulicah ni prerivanja, smeti, vsi čakajo v lepih vrstah, prav tako ni opaziti nobenih brezdomcev, beračev in podobno. To je bilo v letošnjem poletju moje drugo srečanje s Singapurjem. V medijih je država tudi letos med prvimi tremi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljajo tako imenovani think tanki, ki izhajajo iz idej tako imenovanih neoliberalističnih ekonomistov > Več...

21.8.2017

dr. Marko Novak

Porotništvo kot simbol demokratičnega sojenja

Porotništvo izhaja iz same zibelke demokracije. Kdo se pri tem ne bi spomnil Helieje, najvišjega sodišča v demokratičnih Atenah, ki je bilo porotno? Pa zagona v smeri uvajanja porotnih sodišč v Evropi po francoski revoluciji, ko so se razsvetljenski miselni velikani zgledovali po demokratični Angliji. Porotništvo je postalo popularno tudi pri mladih postsocialističnih demokracijah v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani pa so totalitarni sistemi po celinski Evropi vsi po vrsti bili temu nenaklonjeni in so porotništvo odpravljali. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji