Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

25.5.2016 9.36

Vlasta Nussdorfer

VI./85. Deložacije so žal posledica

Skoraj vsak teden vsaj ena nova, zelo žalostna zgodba polni poročila in naslovnice slovenskih medijev. Navadno je povezana z revščino, zdravstvom, nesrečami, deložacijami, korupcijo, vanjo so vpleteni otroci ... V številnih so v središču človekove pravice. Res pa je tudi, da ima vsaka taka zgodba navadno dve plati. > Več...

23.5.2016

dr. Marko Novak

Sodni svet in pravno varstvo

Nobena skrivnost ni, da se pripravlja Zakon o Sodnem svetu Republike Slovenije, za kar si Sodni svet prizadeva že vrsto let. Tudi ni nikakršna skrivnost, da Sodni svet ni zadovoljen s trenutnim pravnim varstvom zoper njegove odločitve, kar seveda pomeni tožbo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Čemu nezadovoljstvo? O tem smo sicer že večkrat javno spregovorili, a naj na kratko povzamem. > Več...

20.5.2016

dr. Matej Avbelj

Kaj pa, če se Brexit vendarle zgodi?

V zadnjih tednih pred referendumom o usodi Velike Britanije v Evropski uniji v slednji vlada nenavadno mrtvilo. Kot da celotna Unija zadržuje dih, kaj se bo zgodilo. Dejstvo je, da si ne glede na izid referenduma nihče ne bo mogel zares oddahniti. Morda le Cameron. Zatečeno stanje EU je namreč nevzdržno in brez korenitih reform, z Veliko Britanijo ali pa brez nje, ne bo šlo. Poglejmo, kaj lahko pričakujemo, če se Brexit vendarle pripeti. > Več...

18.5.2016

mag. Martin Jančar, sodnik

Nekaj naključnih misli

Zadnjič sem malce štel, koliko kolumn sem napisal od leta 2007. Pokazalo se je, da več kot dvesto. Nič čudnega torej, da se moram včasih resnično potruditi, da najdem novo temo. Priznam tudi, da je o resnično perečih problemih z moje perspektive in zaradi mojega poklica malo težje pisati. > Več...

16.5.2016

dr. Matej Accetto

Demokracija v Ameriki

Ameriška (pred)volilna izkušnja nam letos spet prinaša nekaj novih utrinkov demokracije v praksi, ki nam lahko dajo misliti. Posebej tankočutnim opazovalcem ZDA pa lahko že uvodoma zastavim še tole hudomušno vprašanje: kako je s tokratno temo povezan igralec Kevin Spacey? Odgovor najdete na koncu kolumne. > Več...

13.5.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Razcep

Mednarodno poslovno okolje vsakodnevno deluje na številnih ravneh in podravneh. Preden pride izdelek do končnega kupca, mora preiti skozi številne postopke. Ali morajo transnacionalne tekstilne korporacije v svojih globalnih oskrbovalnih verigah poleg tehničnih standardov in predpisov slediti tudi določenim standardom varstva človekovih pravic oziroma ali so dobre prakse v poslovanju le posledica njihove dobre volje?

> Več...

11.5.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./84. Ali so ranljive skupine res dovolj zaščitene?

Slovenija je postala članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice v obdobju 2016–2018. Lepo, vendar se je ob tem treba vprašati, ali so najranljivejši res ustrezno zaščiteni, kot bi glede na sprejete domače in mednarodne zaveze morali biti. Ali niso prav te skupine v položaju, ki jim onemogoča aktivnejši boj za pravice, ker se morajo vsak dan posvečati »preživetju«, država pa jih ne vidi in ne sliši? Njihove zgodbe navadno privrejo na dan v medijih ali mednarodnih poročilih, ki zahtevajo odgovore. Pogosto pa se kmalu končajo - z novo afero, ki zasenči prejšnje. > Več...

9.5.2016

dr. Marko Novak

Zaupanje v sodstvo in njegova širša kultura

Slehernik bi se najbrž strinjal, da je v neki vzorni pravni kulturi, ki sloni na visoki ravni zaupanja med prebivalci neke države in ustanovami te (pravne) države, zaupanje v sodstvo eno od najpomembnejših elementov v razmerju med »vladajočimi« (tj. državno oblastjo, ki jo v tem segmentu predstavlja sodstvo) in »vladanimi«. V Sloveniji, ki vendarle (še) ni najbolj vzorna pravna država in tudi ne država kakšnega visokega zaupanja v gornjem smislu, je zaupanje državljanov v oblast – in v tem smislu tudi v sodstvo – pregovorno nizko. > Več...

6.5.2016

mag. Martin Jančar, sodnik

Zakaj brati Fullerjevo Moralnost prava?

Fullerjeva knjiga Moralnost prava je ena izmed tistih, ki se jim pri študiju teorije in filozofije prava ne moreš in ne smeš izogniti – čeprav na ameriški prispevek kontinentalna pravna filozofija gleda malce zviška (vsaj tako se občasno zazdi). Njena intelektualna podlaga, pa če to hočemo ali nočemo priznati, so namreč razmišljanja velikih filozofov starega kontinenta, v njihovem vrhu pa so, tako bi si drznil trditi, nemški filozofi, zlasti Hegel in Kant. Zato je evropska filozofija prava resda intelektualno izredno precizna, a hkrati prav s tem preprečuje lahkotnost in iskrivost razmišljanja o pravu. Ali povedano v jeziku mladih: pogosto je vsaj malce »zatežena« > Več...

4.5.2016

dr. Matej Avbelj

Zloraba referenduma: med pravno državo in vladavino prava

Pravna država in vladavina prava sta pojma, ki ju pogosto, sicer s kančkom zgodovinskega zavedanja, da prihajata iz različnih pravnih sistemov, slednjič vendarle izenačimo. Ne le pravni teoretiki, tudi sodišča vztrajajo, da je zgodovinska razlika med obema pojmoma postopoma zbledela, pravni sistemi so se zbližali, tako da sta pojma dandanes v bistvu identična. Ta trditev v veliki meri drži, a danes bomo namenoma vztrajali pri tistem, kar ju še vedno v temelju ločuje. > Več...

2.5.2016

prof. dr. Marko Pavliha

”Birokraterija” ali bolezen pisarniških moljev

Če birokracija (še) ni eden od smrtnih grehov sodobnejše civilizacije, je zagotovo družbena bakterija alias birokratêrija (Ivo Hvalica jo je primerjal s trakuljo), ki prvo okuži pisarniške molje in nato razžre domala vse države in večje posvetne ter sakralne organizacije. Posebej dobro uspeva v našem okolju, kjer med polpreteklim ruvanjem partizanov in domobrancev ob zvokih Modrijanov še kar naprej brezglavo sprto plešejo polko Levstikov Martin Krpan, Cankarjevi Hlapci, Jurčičev Martinek Spak, Prešernova Lepa Vida, Flisarjev Čarovnikov vajenec in preostala literarna druščina, medtem ko jim iz ranjenega gozda z razbito steklenico preti Hasan iz Bartolovega Alamuta. > Več...

29.4.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Petindvajset let pozneje

Letos mineva četrt stoletja od razpada nekdanje Jugoslavije in dvajset let od konca zadnjih balkanskih vojn. Kako so se države Zahodnega Balkana v tem času uspele soočiti tako z ekonomsko-socialnimi težavami kot tudi z delovanjem vladavine prava in varovanja človekovih pravic? > Več...

27.4.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./83. Svoboda govora ali sovražnost

Kako ohraniti popolno svobodo govora, obenem pa spoštovati pravico do dostojanstva in enakopravnosti glede na različne osebne okoliščine in upoštevati ustavno prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni kot visoko varovano družbeno dobrino? Ali ločimo sovražni govor od sovražnosti? Ima vsakdo pravico govoriti in pisati karkoli, tudi če s tem posega v pravice drugih? Ali se na take pojave odzivamo pravilno? > Več...

25.4.2016

dr. Marko Novak

Anonimne prijave

Anonimne prijave, tj. (praviloma) pisne vloge, ki se pošljejo nekemu organu, ne da bi prijavitelj ali več prijaviteljev razkrilo svoje identitete, niso institut formalnega postopkovnega prava. Niti v sodnih ne v upravnih postopkih. Zato v teh postopkih romajo v koš, saj jih sploh ni mogoče dopolniti. Njihova največja pomanjkljivost je namreč elementarna: prekršeno je temeljno postopkovno načelo kontradiktornosti ali enakosti orožij iz 22. člena Ustave RS. Nekdo je »obtožen«, dana je prijava, ne vemo pa, kdo je prijavitelj, da bi takšno prijavo lahko preverili. Tako se »obtoženi« niti braniti ne more, saj ne ve, kdo ga je obremenil. > Več...

22.4.2016

dr. Matej Avbelj

Sistem demokratične neodgovornosti

V prihodnjih dneh se nam ponovno obeta fantastična politična predstava za javnost. Ministrica za kulturo, ki ne izpolnjuje več političnih kriterijev obstoječe, menda izrecno kulturno naravnane vlade, ni sledila pozivu njenega predsednika, ki jo je pozval k odstopu, ampak bo svoj politični prav dokazovala, urbi et orbi, v parlamentu. Še enkrat več boste lahko spremljali praktične posledice unikatno slovenskega ustavnopravnega križanca med skupščinskim in kanclerskim sistemom delovanja vlade. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji