Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

19.1.2018

dr. Andraž Teršek

Javni psi čuvaji

Zelo pomembna in za spregled strokovne, pa tudi splošne javnosti in medijev preveč pomembna je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (nanjo me je opozoril kolega dr. Jurij Toplak; Magyar Helsinki Bizottsag v. Hungary, 2016)), ki predstavnikom strokovnosti in državljanom priznava status »javnih psov čuvajev«, primerljiv, če ne kar enakovreden enakemu statusu medijev, lastnikov, javnih občil in novinarjev. > Več...

17.1.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./129. Različni pogledi na spolno nadlegovanje

Ko so prejšnje mesece svet zajele novice o spolnem nadlegovanju slavnih, zlasti nekaterih filmskih igralk, in so te kot po tekočem traku spregovorile o »skrivnosti«, ki to najbrž sploh ni bila, so se odprla številna vprašanja: zakaj so tako dolgo molčale, kako je drugod in tudi pri nas, zakaj je to bil in je velik tabu, kaj odkritje pomeni za prihodnost? Bo tega zdaj manj? Kdo vse in kako zlorablja svoj položaj? Kje so meje sprejemljivega? Ali to res velja le za slavne? Ali morda kdo pri tem pretirava? > Več...

15.1.2018

dr. Marko Novak

Medijski sodnik

»Naša« projektna skupina ENCJ, ki se ukvarja s projektom z naslovom 'Javno zaupanje in podoba sodstva v javnosti', je v polnem zagonu. Od sodnih svetov, ki so člani te evropske oziroma EU mreže, smo že dobili odgovore na vprašalnik, ki smo ga pred časom sestavili skupaj, ki jih še preučujemo in na podlagi katerih bomo pripravili poročilo. Pri tem se bomo usmerili na nekakšen idealen model komuniciranja sodstva z mediji oziroma na najboljše prakse, ki obstajajo v EU. Poleg držav, kot sta Danska, Norveška, tu predvsem prednjači Nizozemska in njeni t. i. medijski sodniki. > Več...

12.1.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Eksodus

Nostalgično se ozrite dobrih dvajset let nazaj in si predstavljajte staro tivolsko košarkarsko dvorano v njenih najboljših časih, ko je polna navijačev spodbujala ljubljansko Olimpijo v njenih borbah z evropskimi velikani. Nato si predstavljate, da navijači skoraj v trenutku izginejo in dvorana ostane prazna. Le nekaj gledalcev še ostane in se začudeno ozira naokrog. Kam so odšli vsi ti ljudje? > Več...

10.1.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob brskanju po nemški ureditvi kazenskega prava

Pravzaprav je presenetljivo, kolikokrat se zgodi, da moraš pri vsej sodni praksi, ki je nastala v  desetletjih na območju naše države, pogledati tudi, na kakšen način rešujejo zadeve druge države. Včasih zaradi čisto resne potrebe, da razrešiš dileme pri reševanju konkretnega primera, včasih pa tudi zaradi tega, da lahko po dobri stari slovenski navadi malce potarnaš, kako imajo to lepo urejeno drugje. > Več...

8.1.2018

dr. Matej Avbelj

Ideologija kot naša največja potuha

V teh norih časih politične blebetavosti, za katere je značilno, da izvoljeni predstavniki ljudstva kar tekmujejo v tem, kdo bo s svojo razvpitostjo bolj pritegnil pozornost ljudi, ostajajo le še redki žepi javne diskurzivne normalnosti. Za marsikoga presenetljivo enega od takih žepov, morda celo edinega, predstavlja predsednik republike. S svojo retoriko, utemeljeno v pluralizmu in vključujoči javni drži, je izjema, ki potrjuje pravilo, da je slovenska družba še naprej, bolj ali manj, zapisana ideološki plemenski drži. > Več...

5.1.2018

dr. Andraž Teršek

Nova Ustava Republike Slovenije

Slovenska ustava je dobra ustava. To prepričanje ohranjam. Zajema široko paleto temeljnih načel, pravic in svoboščin, moralno utemeljenih in racionalno pripoznanih. Dovolj obsežna in vsebinsko pestra je, da pokriva vsa najpomembnejša področja in vprašanja družbenega življenja. Njen vrednostni temelj omogoča razvoj pristne etike politike skupnosti. Dopušča moralno branje in vabi k moralnemu branju. Hkrati pa je dovolj pomensko odprta in abstraktna, da omogoča dopolnjevanje, širjenje in razvoj načel pravic in svoboščin z razvojno razlago. Zato - lahko - vsebuje tudi tisto, kar v njej ni izrecno in po-črki zapisano. > Več...

3.1.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./128. Obsoditi ali oprostiti?

Razvpita drama Teror nemškega avtorja Ferdinanda von Schiracha je uspešnica evropskih in svetovnih odrov. Trenutno jo uprizarjajo v več kot štiridesetih gledališčih po svetu, tudi pri nas v Prešernovem gledališču v Kranju. Načenja številna pravna in etična vprašanja o nedotakljivosti človeškega življenja. > Več...

29.12.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Deset letošnjih odmevnih sodb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi letos obravnavalo več deset tisoč pritožb in podalo čez tisoč sodb. Ta prispevek izpostavlja odmevnejše sodbe iz letošnje sodne prakse. Večina izmed izbranih navedenih sodb je relevantna tudi za slovenski prostor in bi morala vplivati tudi na konkretno sojenje slovenskih sodišč, saj gre v nekaterih zadevah za kršitve, ki se lahko pojavijo tudi v slovenski družbi. > Več...

27.12.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Na koncu leta 2017

Leto 2017 je bilo v marsičem zanimivo leto. Zaključilo se je prvo desetletje odkar opravljam delo okrožnega sodnika in deset let je preteklo, odkar skoraj vsak drug teden napišem IUS kolumno. To leto sem trčil ob meje zmogljivosti in to leto, ne navsezadnje, so plenice končno zapustile moje gospodinjstvo. To leto so me tudi prvič (in to ne samo enkrat) zamenjali za dedka mojega sina, kar pomeni, da sledi desetletij tudi na zunaj postajajo vse vidnejše. > Več...

24.12.2017

Jan Zobec

Živalska farma na Tavčarjevi 9

Tudi to kolumno moram posvetiti aktualni temi – in tisto, o čemer sem pisal že pred več kot enim mesecem, ponovno dati na čakanje. Dogodek, ki je povod mojih razmišljanj, je samo-v-socialistični-Sloveniji-mogoča groteska, ko se je po hodniku ljubljanske sodne palače za menoj zapodil pripadnik pravosodne policije, ljudsko, zaporniški paznik, me zgrabil ter začel vleči proti rentgenu – vmes pa v povišanem in stopnjevano osornem tonu grozil ter me poniževal. Bil je to klasični »perp walk«, prizor, kakršnega ne boste videli nikjer drugje: vrhovni sodnik, ki ga na Vrhovnem sodišču zgrabi pravosodni policist - paznik in mu odvzame prostost. > Več...

22.12.2017

dr. Andraž Teršek

Utopija Slovenija 2018

Nekaj se je zgodilo. Bilo je čutiti, da se je nekaj zgodilo. Četudi tega prej ni bilo slutiti. Opazilo se je, skoraj kričavo, na obrazih ljudi, prepoznavno v tonu njihovih besed, lahkotnosti stavkov, v plesu kretenj in zraku, ki se je zdel čist, topel in skoraj poetičen. Sprememba! Nespregledljivo. Zgodilo se je nenadoma. Nihče ni govoril o tem, kaj točno se je zgodilo. Ni bilo ne videti, ne slišati, da bi se kdorkoli zadrževal pred potrebo po govorjenju o tem – kaj točno se je zgodilo in kdaj se je zgodilo. Samo bilo je – drugače. > Več...

20.12.2017

Vlasta Nussdorfer

Biti varuh v teh časih

Pravijo, da je v teh časih zelo težko karkoli postati in ostati. Pa še res je. Pomislite na pomembnejše funkcije v državi, čemu vse so ljudje na njih izpostavljeni, kako kandidatke in kandidate »krvi« željna javnost secira in razkosa, še preden so uradno znani. Mnogi so prepričani, da lahko vidijo tako rekoč v drobovje slehernika, ki bi tako ali drugače (še) rad pokukal iz povprečja. > Več...

18.12.2017

prof. dr. Marko Pavliha

*** Vesel božič za lepo sožitje v družini ***

Božič je najžlahtnejši družinski praznik, ki s svojo božansko in človečansko harmonijo zaigra tudi onkraj vatikanske polnočnice. Korenini v poganskih časih, ko je marsikatero ljudstvo častilo prihod zimskega solsticija. Tedaj se prične dan zopet daljšati, sonce premaga temo in zima zaživi v vsem svojem sijaju, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. > Več...

15.12.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Spomini na poletje

Letošnje poletje je katalonske vasice in mesta preveval optimizem pred oktobrskim referendumom, ki naj bi zaznamoval začetek katalonske državnosti. Poletje je minilo, prišla je jesen, z njim tudi referendum in razglasitev katalonske samostojnosti ter neodvisnosti. S pričetkom zime pa se počasi poslavlja vsaj del optimizma glede nastanka katalonske države. Zdi se, da je poskus nastanka katalonske države potekal brez priprave na sicer pričakovane poteze španskih oblasti, ki želijo razumljivo zavarovati enotnost španske ustavne ureditve. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji