Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

17.11.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Boljše življenje

Evropa še vedno ostaja obljubljena dežela za milijone ljudi iz vseh delov sveta. Na stotine jih v tej želji letno umre v Sredozemskem morju. Države članice Evropske unije, vključno z evropskimi institucijami, praviloma niso zmožne sistematično, vsesplošno in učinkovito reševati pritiske na zunanje meje Evropske unije, saj še vedno vztrajajo pri uporabi arhaične dublinske ureditve. Da posamezne države vendarle lahko storijo korak naprej pri reševanju krize prebežnikov, vsaj delno kažejo nekatere letošnje prakse italijanskih oblasti. > Več...

15.11.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Ob odločitvi Ustavnega sodišča o pritožbi oškodovancev zoper sodbo

Pri sprejemanju novele ZKP-N se dogajajo vse mogoče reči in očitno sledi nov krog, ki bo prinesel nekaj kompromisov. Medtem ko nekateri triumfalno pišejo, da stroka ni dopustila pometanja z uveljavljenim in očitno idealnim konceptom našega kazenskega postopka, drugi pa celo razmišljajo o formalnem pregonu tistih iz sodniških vrst, ki so si drznili kritizirati in izražati domneve o morda bolj profanih, pekuniarnih motivih za zavrnitev predlaganih sprememb, je v sodstvu nekaj skrbi povzročila tudi odločitev Ustavnega sodišča Up-320/14-32, U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, ki bo gotovo vplivala na potek kazenskega postopka, še bolj pa na delo kazenskega sodnika. > Več...

13.11.2017

dr. Marko Novak

Kdo si želi močnejši Sodni svet?

»Psi« smo lajali na vse grlo, »karavana« pa je šla – preprosto – dalje ...

Tako bi lahko na kratko označil »materialno« okrepitev funkcije našega Sodnega sveta. Ob vseh simbolnih dosežkih, kot je novi Zakon o Sodnem svetu, po katerem je Sodni svet postal samostojni proračunski uporabnik, prevzel disciplinske postopke, itd., itd. …, je Goljat namenil Davidu dejansko povečanje finančnih sredstev v vrednosti avtomobila višjega cenovnega razreda (govorimo o najmanjši možni šestmestni številki). Pa naj si zdaj slednji iz tega naredi »pračo«. > Več...

10.11.2017

dr. Andraž Teršek

V peklu je več nebes, kot so nam povedali

Bolečina kot svoboda Izbire.
Pravica do Dogodka.
Do transcendence.
Dogodek kot svoboda samouresničitve.

> Več...

8.11.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./124. Ob izteku življenja

O vprašanjih, povezanih z iztekom življenja, je veliko lažje razmišljati, kadar nam še ne bije zadnja ura ali tega vsaj ne vemo. Tudi zato smo tik pred letošnjim dnevom mrtvih v Državnem svetu ob sodelovanju institucije Varuha opozorili na mnoge vidike smrti – pravne, etične, zdravstvene in moralne. Ugledni strokovnjaki so po predstavitvi prispevkov nekaj časa namenili še vprašanjem, idejam in dilemam občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostore drugega doma slovenske politike. > Več...

6.11.2017

dr. Matej Avbelj

Ukinimo volitve

Volivci so odločili. Čas je, da ukinemo neposredne volitve predsednika države. Volilna udeležba je katastrofalna. Izbira na volitvah pa temu primerna – in obratno. Zadeva je zato precej preprosta. Spremeniti je treba le 103. člen ustave, v katerega se zapiše, da predsednika republike z mandatno dobo petih let, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, izvoli Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Tako bo, enkrat za vselej, konec resničnostnega šova, po imenu: Slovenija išče šefa. > Več...

3.11.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Varstvo človekovega dostojanstva v preiskavi

Države nosijo vsebinske in postopkovne obveznosti, da spoštujejo in varujejo posamezne človekove pravice. Ko država ne zagotovi učinkovite, skrbne, neodvisne in hitre preiskave pri poseganju v življenje in telesno integriteto posameznika, se izvotli bistvo temeljnih človekovih pravic, kot sta pravica do življenja in prepoved nečloveškega ravnanja. > Več...

30.10.2017

Jan Zobec

Udrihanje po enih sodnikih se enim izplača

Sodniki so nežna in tenkočutna bitja. Nekateri predvsem do sebe. Tako zelo, da do grehov svojega ceha kritičnim kolegom sodnikom, ki motijo mir in lagodje vladajočih sodniških korifej in njih oprod, grozijo kar z disciplinskimi sankcijami - še posebej, ko so v javno izpostavljenih nečednostih prepoznali lastna početja. > Več...

27.10.2017

dr. Andraž Teršek

Današnja politična filozofija: realnost namesto idealov?

»Idealna govorna situacija« je, podobno kot komunikativna skupnost in načelo U, nujna predpostavka Habermasove teorije diskurzne demokracije in komunikativnega delovanja. »Na nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpolnjeni, nekoč poimenoval »idealna govorna situacija«; vendar se ta izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen ... Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se z »neomejeno komunikativno skupnostjo« razumelo kaj več kot nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot »ideal v stvarnosti«« (Habermas 1990). > Več...

25.10.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./123. Ali smo dovolj zreli za demokracijo

Vsako jesen zaznamuje več predstavitev Varuhovih poročil: v Državnem svetu in na njegovih komisijah, na državnozborskih odborih, komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, pa tudi na plenarnem zasedanju v Državnem zboru. Tokrat smo opravili že vse predstavitve, zadnjo 24. oktobra. Kaj ugotavljamo, kako na poročilo gleda politika, kje se je premaknilo in kje zataknilo? Kdo komu kaj očita, kje so rezerve in kaj lahko pričakujem do konca svojega mandata 23. februarja 2019? Je naša priložnost lahko predvolilni čas? Kaj bo pokazal pogled nazaj? > Več...

23.10.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Višji cilji visokega šolstva

Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, kar je še posebej povšeči študentom in študentkam, če pa bi jim omenili tudi starejše pojmovanje tega meseca - kozoprsk (parjenje koz), bi lahko tolmačenje pod vplivom Edwarda Albeeja dobilo nespodobne dimenzije. Tedaj se uradno začne novo študijsko leto in zopet se odprejo duri fakultet, bolj ali manj polnih (praznih) brucev in njihovih  prekaljenih sotrpinov iz višjih letnikov. Zato je nemara primeren čas, da se povprašamo o primernosti našega in primerljivega visokošolskega študija, ki se prepočasi prilagaja tehnološkim, umetno-inteligentnim in obče družbenim potrebam tretjega tisočletja. > Več...

20.10.2017

dr. Jernej Letnar Černič

V jami

Človekovo dostojanstvo je temelj vladavine prava in vsakodnevnega življenja v slovenski družbi. Dostojanstvo seveda ne pripada le v tem trenutku živečim ljudem v slovenski državi in onkraj nje, temveč vsem prejšnjim in prihodnjim generacijam. A človekovo dostojanstvo prejšnjih, sedanjih in prihodnjih generacij leži še vedno globoko zakopano v neraziskani jami slovenskega naroda. > Več...

18.10.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

O objestnosti v prometu

V prejšnjih tednih sta mojo pozornost pritegnila dogodka, ki sta med seboj povezana, čeprav izvirata iz dveh držav – sodba v zadevi Horvatinčić na Hrvaškem in napovedana uvedba kazni dosmrtnega zapora za predrzno vožnjo, posledica katere je smrt druge osebe, v Veliki Britaniji. > Več...

16.10.2017

dr. Marko Novak

Poljski mlini in madridske furije

Po vetu poljskega predsednika na prejšnji zakon o sodnem svetu, s katerim bi se bistveno znižala merila neodvisnosti tamkajšnjega sodnega sveta in sodstva na sploh, prihaja predsednik Duda z novim predlogom na tem področju. Je zdaj rešitev kaj boljša z vidika neodvisnosti sodstva in sodnega sveta? Imate prav: prav nič! Tako lahko rečemo, da je volk sicer za hip zamenjal dlako, svoje volčje narave pa nikakor ne. > Več...

13.10.2017

dr. Andraž Teršek

Svoboda? Samo še teoretično. 'Popraviti' teorijo?

Že Max Weber je poudarjal (seveda še zdaleč ni bil edini), da so vrednote razsvetljenstva in liberalizma, razum in individualna svoboda (o tem ni odveč brati npr. knjigo Filozofija razsvetljenstva, Ernesta Cassirerja), že v temelju ogrožene z razvojem, množenjem in širitvijo upravnih aparatov. Razlog je očiten in enostaven: upravni aparat postane cilj in ne sredstvo političnega razvoja. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji