Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

7.12.2016 8.55

Vlasta Nussdorfer

VI./99. Dostojanstvo je pogosto poteptano

Veliko ljudi živi v revščini, brezposelnosti, brezdomstvu, invalidnosti. Nekateri so izkoriščani ali celo brezobzirno opeharjeni za prigarani zaslužek. In to v pravni in socialni državi, kakor je Slovenija opredeljena v ustavi. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin je tudi zrcalo političnih strank in njihovih voditeljev. Dosledno jih omenjajo v svojih predvolilnih geslih in na shodih, pozneje pa žal pogosto prezrejo. > Več...

5.12.2016

dr. Marko Novak

Politični glamur in mediji

Vloga medijev kot »četrte veje oblasti« v sodobni demokraciji je izjemno pomembna. Ti lahko delujejo kot »četrta veja« le, če so neodvisni: če delujejo v splošno javno korist kot servis državljanov in civilne družbe. Če pa so podaljšek strankarske politike oziroma njeno trobilo, potem te funkcije zagotovo ne zmorejo odigrati kakovostno. Kot četrta veja oblasti naj bi mediji bili na strani tistih, ki oblast omejujejo, da ta svojih pristojnosti ne zlorablja. Če mediji to zaznajo, morajo na to opozarjati in terjati odgovornost. > Več...

2.12.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi slovensko sodišče

Že desetletje je znano, da se slovenska država sooča s sistematičnimi težavami pri izvrševanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodbe se ne izvršujejo v polnem obsegu, kljub jasnim obveznostim v domačem in mednarodnem pravu. Takšna praksa kaže, da institucije državne oblasti in slovenska družba nasploh še vedno niso ponotranjile vsebine Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. > Več...

30.11.2016

mag. Martin Jančar, sodnik

Ob smrti Fidela Castra

Umrl je Fidel Castro, zadnji od velikih revolucionarjev, kot so jih imenovali. Pridružil se je zgodovinskim osebnostim, kot so bili Lenin, Mao Cetung, Tito, Che Guevara in Ho Ši Minh, ki so nosili in celo poosebljali pretvorbe, kakršne je zahteval zadnji veliki družbeni eksperiment – oblikovanje socialističnih držav. > Več...

28.11.2016

dr. Matej Accetto

O aktivizmu in zadržanosti pri sodniškem odločanju

Razprava je znana in se razvije ob vsaki bolj razvpiti zadevi: kdaj so sodišča preveč aktivistična, kje je prava mera med aktivizmom in samoomejevanjem? Ta meja je v praksi težko določljiva, še posebno v primerih, ko si lahko to vprašanje pravzaprav zastavimo o drugih družbenih akterjih, ki sobivajo s sodišči. > Več...

25.11.2016

dr. Andraž Teršek

Država JE objektivno odškodninsko odgovorna – tudi za napake sodišč

Koncept objektivne odgovornosti države za škodljive posledice, ki pravnim subjektom nastanejo zaradi ravnanja kateregakoli posameznika v katerikoli službi države in v katerikoli veji oblasti je pomemben element sodobnega evropskega ustavništva. Takšna pravna odgovornost države seveda nima nikakršne zveze z vprašanjem njene »krivde«, niti z vprašanjem »krivde« tistih, ki so v službi države ravnali napačno in povzročili škodo. > Več...

23.11.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./98. O pravicah oseb, ki jim je odvzeta prostost

Zakon o ratifikaciji Opcijskega protokola določa, da naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM) izvršuje Varuh. Pri nadzoru sodelujejo tudi nevladne organizacije (NVO) in organizacije s statusom humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zlasti na področju preprečevanja mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanj. Z njimi podpišemo poseben dogovor. Varuh je tako pri javno-zasebnem partnerstvu uvedel posebno novost, ki je lahko zgled za spremembe pri delu drugih državnih organov, na mednarodni ravni pa velja za uspešen model izvajanja Opcijskega protokola. Do kdaj bo treba na kršitve nenehno opozarjati? > Več...

21.11.2016

dr. Marko Novak

Skupščina včeraj, zdaj in za vsak slučaj

Nedavni zaplet z imenovanjem višjega sodnika Karakaša na mesto vrhovnega sodnika na Vrhovno sodišče RS v Državnem zboru je še enkrat pokazal, kako sta naša ustavna ureditev, da sodnike na predlog Sodnega sveta voli Državni zbor, kot tudi zakonska, ko sodnike na mesto vrhovnega sodnika imenuje Državni zbor, napačni. Pa saj o tem že vrabci čivkajo, kajti ustavnopravna stroka na to opozarja že več kot dvajset let. > Več...

18.11.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Usodna izbira

Najvišja sodišča nosijo izjemno odgovornost za uresničevanje demokratične in pravne države. Sodišča seveda niso neki abstraktni pojmi, temveč jih napolnjujejo in ustvarjajo ljudje, tako tisti, ki nosijo sodno haljo, kot tisti brez nje, ki delajo v sodnih institucijah. Od sestave vsakokratnega mandata Ustavnega sodišča je zato mnogokrat odvisna tudi kakovost in zrelost delovanja pravne države. > Več...

16.11.2016

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob volitvah v ZDA

Ena od zabavnejših stvari po ameriških volitvah je spremljanje javne razprave o njenih rezultatih – zaradi zmage Donalda Trumpa letos še toliko bolj. Najbolj zanimivo je resnično presenečenje nad rezultatom. Kljub izrednim možnostim, ki jih ponuja sodobna informatika, je večina analitičnih orodij odpovedala. Osuplost nad rezultatom je bila tolikšna, da je bilo v nekaterih primerih prav mučno spremljati, kako očitno so se porušili koncepti povolilnih aktivnosti in celo novic po objavljenih rezultatih. > Več...

14.11.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Ljudje, opice in volkovi

V tistih burnih časih je nekje v čudoviti globeli med Blatnim dolom in Butalami blizu Sevtrumpnice, kjer se odsihdob ne pije več modre frankinje, marveč le Donald, šokantni mélan(ia)ge estradnih okusov, životarila človeška skupnost, ki se je po dolgotrajnih mukah tujih jarmov namenila oditi na svoje in ustanoviti lastno državljansko komuno. > Več...

11.11.2016

dr. Matej Accetto

Pravo in poštenje

Zamislite si naslednjo hipotetično situacijo. Na letalu sedite med ekscentrično bogatašinjo in premetenim bančnikom, s katerima se zapletete v pogovor. Naenkrat vama bogatašinja da nenavadno ponudbo: podarila vama bo 2000 evrov, a le, če vi sprejmete delitev, ki jo bo predlagal bančnik. Ta takoj izstreli svoj predlog: 1900 evrov njemu, 100 evrov vam. Ga sprejmete? > Več...

9.11.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./97. Ali bi nas moralo biti strah

Ob objavi kolumne bo že znan zmagovalec ameriških volitev. Smo se iz te posebne volilne kampanje česa naučili? Ali je v tako neusmiljenem brskanju po zasebnosti in intimi obeh kandidatov in njunih družin lahko kaj pozitivnega? Je to za volitve nujno? Ali nas morda lahko celo skrbi, da bo kmalu tako tudi pri nas? > Več...

7.11.2016

dr. Marko Novak

Kršitve človekovih pravic in zavajanje javnosti

Danes so človekove pravice in njihovo varstvo ena od osrednjih vrednot modernih ustavnih pravnih sistemov. V sistemih ustavnih demokracij jim ob bok lahko postavimo kvečjemu še načeli pravne države in demokracije. Slovenska Ustava jih v normativnem besedilu ustoličuje (šele) v 5. členu, vendar nikakor ne smemo pozabiti, da so kot izhodišče naše ustavnosti že predmet ureditve v preamubli, takoj za deklarirano samostojnostjo in neodvisnostjo naše republike. > Več...

4.11.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Od Barbarinega rova do rudnika Pečovnik

V zadnjih mesecih je državna oblast, po trajnih pritiskih civilne družbe, končno malenkostno spremenila svojo politiko do posmrtnih ostankov žrtev povojnih hudodelstev zoper človečnost in genocida po drugi svetovni vojni. Dobrih sedem let po uradnem odkritju grozodejstev v Barbarinem rovu v Hudi jami v Rečiči pri Laškem se je tako končno začelo prenašanje posmrtnih ostankov žrtev. Ali je slovenska država storila dovolj, da bi se počasi, korak za korakom, zaprlo eno izmed najtemačnejših poglavij slovenske zgodovine? > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji