IUS-INFO - IUS Kolumne
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

15.10.2018

Jan Zobec

»Krivosodje«

V zadnjem času je justična propaganda v polnem zamahu. Mainstream mediji objavljajo intervjuje z mladimi, a vplivnimi osebami sistema, pred tem se je Odbor DZ za pravosodje seznanil z letnim poročilom o delu sodišč in Sodnega sveta, zadnji teden prejšnjega meseca je, kot beremo v medijih, »predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič gostil novo ministrico za pravosodje Andrejo Katič, s katero sta spregovorila o ključnih točkah delovanja sodstva«, nato pa ga je kot govorca gostilo ADP na etičnem simpoziju pred Rdečo mašo. Daroval je predavanje s pomirjujočim naslovom »Slovenska sodišča – ugled in zaupanje v javnosti«. Mašo za pravnike in vse javne uslužbence v zakonodajni, izvršilni ter sodni veji oblasti, ki je sledila, je daroval dr. Tadej Strehovec. > Več...

12.10.2018

dr. Andraž Teršek

Svoboda izražanja (39. člen Ustave)

Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji ohranjati razdaljo in samoomejitev do svobode javnega komuniciranja. Takoj, ko država prevzame vlogo strogega cenzorja, posledično pa preganjalca in kaznovalca ljudi zaradi gole vsebine ali metode izražanja, svoboda izražanja postane le še mit. Izniči se njena intrinzična, ne samo instrumentalna vrednost. > Več...

10.10.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./147. Zakaj se nasilje nad otroki sploh lahko dogaja?

Otroci niso miniaturni odrasli, temveč so odvisni od svojih staršev in drugih ljudi, ki morajo zanje poskrbeti. Otroški klici na pomoč so žal pogosto preslišani. Lahko bi rekli, da kdaj celo dobijo »udarce«, ki bi jih morali dobiti njihovi starši. Kot družba smo se ob sprejemanju družinskega zakonika spraševali, zakaj je vsaj na deklaratorni ravni tako pomembna prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zato ker pomeni kršitev človekovih in otrokovih pravic, povzroča trpljenje otrok, tako fizične kot psihične bolečine, in pušča daljnosežne posledice. Zgrozimo se vsakič, ko slišimo ali beremo o nasilju nad nemočnimi bitji, ki jim ga prizadenejo odrasli, običajno najbližji. Tako je bilo tudi ob zadnjem medijskem odkritju nasilja nad malčki v zasebnem zavodu. Nekateri so še pred sprejetjem družinskega zakonika menili, da se otroke lahko »vzgaja« tudi s trdnejšo roko in prijemi. So še vedno enakih misli? > Več...

8.10.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Vsake oči imajo svojega malarja

Živemu človeku se marsikaj pripeti, zlasti na podkurjenem domačijskem zapečku. Konstruktivna kritika kloni pod pezo razpasenega kritikantstva, zato nekdo čuti grandiozno potrebo, da kolega, čigar občasnih komplimentov je sicer deležen za hvalevredno družbeno delovanje, okrca zaradi domnevnega povzemanja znanih, dasiravno vesoljnih resnic iz prevedenih knjig izpod strehe ene umotvorne založbe. Takšen, na srečo zgolj “bilateralen” odziv opljuvanega grize, zato si  še bolj sívi  glavo, ali gre za individualno ali občo oceno, je to sveta preproščina ali presneta zavist, je dobrota zares prislovična sirota ali pa zopet rogovili obrambni mehanizem osebnostnih stisk in kompleksov. > Več...

5.10.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Pošteno sojenje v športnih sporih

Mednarodno arbitražno sodišče za šport je trenutno poglavitna mednarodna institucija za reševanje športnih sporov. Vse od njegovega nastanka pa se pojavljajo očitki, da športnikom ne zagotavlja pravice do poštenega sojenja. Ali mora Mednarodno arbitražno sodišče za šport izpolnjevati vse predpostavke pravice do poštenega sojenja? > Več...

3.10.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob odločitvi Ustavnega sodišča Up 995/15 in nekaterih drugih kritikah kazenskega postopka

Pravijo, da je ena tipičnih lastnosti človeka, da poskuša najti v nekem dogajanju določene znane oporne točke ali vzorce, ki mu olajšajo spopadanje z vsakokratnimi izzivi. Na nove izzive se pač poskuša najprej odzvati na ustaljene in že preizkušene načine ter se tako izogniti napakam. Toda kot je mogoče prebrati v pogosto deljenem »memu«* na družbenih omrežjih, ki naj bi citiral Einsteinovo misel – ponavljanje enega in istega načina reševanja težav, ki ne prinese pravih rezultatov, je tudi znamenje neumnosti. Novi izzivi namreč pogosto zahtevajo ne samo ponavljanje starega vzorca, temveč tudi kak korak v novo smer. > Več...

1.10.2018

dr. Marko Novak

EU, vladavina prava in ura resnice

V prejšnjih kolumnah sem nekajkrat pisal o poljski »sagi« oziroma zdaj že nekajletni, vztrajni demontaži vladavine prava v smislu spornih reform na področju sodstva in sodnega sveta. Bolj ali manj sem tarnal nad brezzobimi bruseljskimi »atomskimi« grožnjami in kroničnim poljskim sprenevedanjem. Pa je vendarle prišla vsaj minuta, če že ne ura resnice: ENCJ je na izrednem zasedanju generalne skupščine do nadaljnjega suspendiral članstvo poljskega sodnega sveta v tej organizaciji. > Več...

28.9.2018

dr. Andraž Teršek

O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič

Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017 in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. > Več...

26.9.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./146. Kam s starejšimi

Danes živimo bistveno dlje, kot so živele naše prababice in pradedki, prav zato pa je vsakogar rahlo strah starosti. Grozljiv je podatek, da na svetu vsake tri sekunde za demenco zboli vsaj ena oseba, kar tretjina za alzheimerjevo boleznijo. Strah nas je pravzaprav vseh bolezni, bolnišnic, domov za starejše, revščine, osamljenosti, izgube dostojanstva, nasilja in še marsičesa. Tudi vojn in uničenega okolja, da o številnih katastrofah niti ne govorimo. Se pravice starejšim zmanjšujejo ali je to le opažanje tistih, ki jih skrbi položaj starejših? > Več...

24.9.2018

dr. Matej Avbelj

Cel svet je proti nam

Evropa ravbarska je spet pokazala svoj pravi obraz. Že pred meseci se je evropska komisija spravila na ubogi poljski narod, ki ga želi njegova demokratično izvoljena oblast spet napraviti krščanskega, homogenega, predvsem pa zavarovati družino in obraniti sveto poljsko zemljo pred migranti. Ni trajalo dolgo pa je padlo še po Madžarski. Zunanji minister te vsestransko vzorne države je oznanil, urbi et orbi, da je evropski parlament s sprožitvijo postopka po 7. členu užalil madžarski narod in ga kaznoval, ker tudi Madžari niso sprejeli migrantov. Slednjič je zaropotalo še s slovenskih diplomatskih dvorov. Evropska komisija nas je, kljub pozitivnemu mnenju njene pravne službe, pustila na cedilu in ni tožila Hrvaške. Cel svet je proti nam. > Več...

21.9.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Globoko v gozdovih

Polpretekla zgodovina razdvaja vsakokratni narod še desetletja in celo stoletja po koncu tragičnih dogodkov. Zgodovina slovenskega naroda in države, kot bralci dobro vedo, pri tem ni izjema. Zato sta dobrodošli vsaka nova objava in razlaga preteklih dogodkov, saj le te omogočajo odstiranje in razčiščevanje starih ran ter pripomorejo k sobivanju v sedanjosti in prihodnosti. > Več...

19.9.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Tudi odrasle ubijajo, mar ne?

Vprašanje iz naslova seveda izhaja iz filma Tudi konje ubijajo, mar ne?, filma, katerega sporočila takrat, ko sem ga gledal kot mladenič, nisem najbolje razumel in katerega sporočilo je presenetljivo aktualno prav danes. Prikazuje namreč vso absurdnost in bedo boja za preživetje v gospodarski krizi. Ta beda je še posebej bizarna, ker zlorablja nekaj, kar bi naj bilo dejansko uživanje – ples. Postavlja dilemo, ali je takšno pehanje sploh vredno življenja. Ne nazadnje tudi zato, ker prikazuje nebogljenost navadnega človeka v primežu širših zgodovinskih dogodkov – v tem primeru velike gospodarske krize v ZDA leta 1932. > Več...

17.9.2018

Jan Zobec

Skrajni čas

Čas je za zasebno lastnino in za zasebni kapital. Končno! Zato iskrena hvala neki politiki, da je s tistimi javno izraženimi namerami dvignila prah in aktivirala val zaskrbljenosti za temeljni institut prava. Prav je in skrajni čas je, da se začnemo zavedati njenega, za svobodo posameznika in njegovo blaginjo bistvenega pomena – še posebej, ko ne gre le za drobnjakarske sosedske spore, ampak za poskuse oderuške, zaplembene obdavčitve najsposobnejših, tistih, ki s svojim delom, ustvarjalnostjo in osebnim odrekanjem vlečejo nacionalni voz – z vso nebodigatreba navlako, ki se na njem udobno prevaža in se pri tem še šopiri. > Več...

14.9.2018

dr. Andraž Teršek

To še vedno niso ta kazniva dejanja

Upor zoper nevzdržno oblast je naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. > Več...

12.9.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./145. Ali kot varuhinja res skrbim le za migrante?

Varuh predstavlja nadzor oblastnikov, tako državnih, lokalnih kot tudi tistih, ki so jim bila podeljena javna pooblastila. Pri svojem delu se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, pri intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja. Je popolnoma neodvisen in samostojen. Organom lahko pošlje predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih dolžni obravnavati in nanje odgovoriti. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji