Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

21.7.2017

dr. Andraž Teršek

Butalski vzdržljivostni maraton javne uprave, ne vemo več katero nadaljevanje

Zapisal sem že, da bi Fran Milčinski morda opustil pisanje knjige Butalci, ali pa se premislil ob ponujeni možnosti za spisanje njenega nadaljevanja, če bi dan za dnem, leta in leta, ki se vlečejo v desetletja in se marsikomu danes že zdijo kot stoletje dolga, zrl, izkušal, poskušal, poslušal in trpel včasih tako brutalno neverjetno neumno delovanje organov, uradov in služb javne uprave – administrativno upravne oblasti. > Več...

19.7.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./116. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (2)

Poslanke in poslanci državnega zbora so pred parlamentarnimi počitnicami obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Večina je po živahni razpravi sklenila, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Na kaj je vseeno potrebno odgovoriti? Ali Varuh svoje naloge opravlja skladno s pričakovanji in čigavimi ter kaj pomeni, če jih ne? Ali ni nadzornik oblastnega ravnanja in kdaj lahko upraviči upe politike? Kakšna mora ta biti, da Varuha pohvali? To seveda ni nujno in sploh ni pričakovano. > Več...

17.7.2017

dr. Matej Avbelj

Legalistična naivnost

V razumevanju (ne)-delovanja slovenske pravne države je veliko zabavnih trenutkov. Ti pa so v resnici tragični. Zato lahko govorimo o tragikomičnosti pojmovanja slovenske vladavine prava, ki je sistemski, in ne morebiti samo izoliran, problem. Kakršno prevladujoče pojmovanje pravne države, takšno pa je tudi njeno delovanje. Če se kritika ali vsaj normativne vizije ne osredotočijo na tisto, kar je res pomembno, imajo konkretni akterji v praksi mnogo več prostora ne le za čednosti, ampak tudi za nečednosti. > Več...

14.7.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Čigave človekove pravice?

Varstvo človekovih pravic v slovenski družbi je vse od demokratizacije in osamosvojitve neenako, neučinkovito in selektivno. Določenim in izbranim temam se posveča veliko pozornosti, drugim zaradi arbitrarnih razlogov manj. Takšen pristop je napačen, saj država nosi tako negativne kot pozitivne obveznosti, da enako, neselektivno in skrbno uresničuje ter varuje vse človekove pravice in temeljne svoboščine. > Več...

12.7.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Sodnik na dopustu

Nekdo je nekoč rekel, da je sodniška funkcija takšne narave, da se je zavedaš in živiš v skladu z njo tudi takrat, ko plezaš po planinah. Sam ocenjujem, da je tako razmišljanje izraz slovenske delovne etike, ki je na deklaratorni ravni tako pomembna, da je skorajda greh reči, da gre vendarle prvenstveno za opravljanje dela, za katerega dobivaš plačilo. Zgolj plačilo za opravljeno delo je v skladu s to delovno etiko vse preveč profano, pravi motiv je višji, v udejanjanju samega sebe in sledenju oz. služenju višjim,  moralno opredeljenim ciljem. > Več...

10.7.2017

dr. Marko Novak

»Blišč« in beda prisedniškega sistema

Ob zadnjih zapletih na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sta v kazenski zadevi Popović odstopili dve porotnici in posledično grozi zastaranje zadeve, se mi zdi dobra priložnost za ponovni razmislek o ustreznosti našega sistema prisedništva. V človeškem smislu sicer nekoga, ki mu resno grozijo, povsem razumem in ga ne obsojam, tudi ob takšnem drastičnem ukrepu, kot je odstop, toda vprašati se je treba, ali je tudi sistemsko vse v redu urejeno, da do takšnih zapletov ne bi prihajalo. Zanima me torej širši pogled na ta institut. > Več...

7.7.2017

dr. Andraž Teršek

O poslanstvu delovnega sodišča - Ko zataji sodniška logika (II)

Vselej, kadar pravnik ugotovi, da delovna sodišča ne zagotavljajo pravne zaščite delavcem in delavkam, kot bi jo po ustavi, mednarodnih pravnih aktih in zakonodaji morala zagotavljati, mora javno in osredotočeno postaviti vprašanje, zakaj je tako in vztrajati pri iskanju odgovorov. In kadar ugotovi, da delovna sodišča ne delujejo dovolj dobro pri odpravljanju najhujših kršitev temeljnih delavskih pravic, ne sme umakniti pogleda stran od ultimativnega vprašanja, kaj je in kašen sploh je SMISEL sodnega varstva v delovnopravnih sporih? > Več...

5.7.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./115. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (1)

Na vroč prvi poletni dan so poslanke in poslanci v državnem zboru obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Zelo živahni razpravi o potrebnosti sprememb je dan pozneje sledilo glasovanje in le s petimi glasovi proti so sklenili, da je zakon zrel za nadaljnjo obravnavo. Kaj prinaša, katere bodo spremembe in kaj moti manjšino, ki mu je odrekla podporo? Ali je jasno, zakaj spremembe? > Več...

3.7.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Grozljiva pošast Terorizem žre vse človekove pravice

Zakaj je človek sočloveku navzlic vrojenemu človekoljubju še hujša pošast kot podivjana stekla zverina, zakaj zastruplja civilizacijo s terorjem, to kruto kugo tretjega tisočletja in nepopisno planetarno agonijo, strahom, grozo in nasiljem, zakaj je raje terorist namesto pacifist in humanist, zakaj ubija nedolžne odrasle in otroke s samomorilskimi eksplozivi, ognjem, noži, mačetami, brzostrelkami, pištolami, kombiji, avtobusi in letali, zakaj? > Več...

30.6.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Salomonska odločitev

Arbitražno razsodišče je z včerajšnjo odločitvijo v obmejnem sporu med Republiko Slovenijo in Hrvaško končalo skoraj tri desetletja dolg meddržavni spor glede določitve meje na kopnem in morju. Niti strokovna niti laična javnost z odločitvijo ne moreta biti popolnoma zadovoljna, kljub večletnim spinom vladajočih interesnih skupin, da bo izid arbitraže za slovensko stran zagotovo odličen. A odločitev vendarle prinaša nekaj izvirnih pogruntavščin peterice arbitrov predvsem na področju mednarodnopravne razlage pojma »junction«. > Več...

28.6.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

O pornografiji iz maščevanja

Dve kaznivi dejanji mi kažeta, kako se naša družba spreminja in kakšen pomen imajo za nas elektronske naprave, medmrežje in siceršnje virtualno okolje. Ti dve kaznivi dejanji sta kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz šestega odstavka 143. člena, uvedena pred nekaj tedni z najnovejšimi spremembami Kazenskega zakonika (KZ-1), in kaznivo dejanje zalezovanja po 134.a členu, ki je bilo uzakonjeno že prej. > Več...

26.6.2017

dr. Marko Novak

Novi izzivi slovenskega sodstva

Glede na podatke domačih in evropskih institucij (predvsem Evropske komisije in ESČP) je nesporno, da slovensko sodstvo napreduje. Da pa ta napredek ni povsem linearen, je zaslužnih več dejavnikov, na katere sodstvo vedno nima neposrednega vpliva. Med takšne dejavnike lahko spada večji ali manjši proračun za sodstvo (ta v zadnjih letih pri nas pada), spremembe zakonodaje, družbena dinamika glede vlaganja predlagalnih aktov in pravnih sredstev, navsezadnje tudi stopnja normativne integracije v družbi. Na nekatere dejavnike pa sodstvo lahko vpliva samo: npr. na storilnost, kakovost sojenja, lastno organizacijo itd. > Več...

23.6.2017

dr. Andraž Teršek

Verjetno samo prazno obujanje neke politične filozofije

V socialno-liberalni ustavni demokraciji je mogoče uresničevati njena idejna in normativna izhodišča samo pod pogojem, da so ljudje tudi v praksi zmožni, sposobni in pripravljeni povezovati elemente komunitarizma in individualizma. Da so se torej pripravljeni in sposobni odločati »za skupnost«. Za pravno, politično in moralno skupnost; namesto izključno »zase«, ultra egoistično in namesto za »golo družbo«, ki je le nekakšen razmetani in kaotični skupek »posameznikov-vsak-zase«, predvsem pa »vsi-proti-vsem« (o tem je vse povedal že T. Hobbes v Leviathanu). Če naj se uresničuje socialno-liberalna ustavna demokracija, potem posameznikovo odločanje ne sme pomeniti odločanja »zgolj o sebi«, pač pa mora iti za pristno presojanje in odločanje o skupnih interesih. In to odločanje mora biti »neegoistično«. > Več...

21.6.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./114. Kako je biti varuh (4)

Za varuha človekovih pravic je najpomembnejši trenutek v vsakem letu predaja letnega poročila. Najprej ga preda predsedniku državnega zbora, nato predsednikoma republike in vlade. Po predstavitvi pred ministri sledijo seje državnega sveta, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in na koncu osrednja seja državnega zbora, ki po večurni temeljiti razpravi odloča o sprejemu priporočil. Vse to navadno poteka med majem in oktobrom, ko je v pripravi že novo poročilo za tekoče leto. Tako se zgodbe z njim ponavljajo in prepletajo. Kaj pokaže pogled nazaj v petem letu in kako naprej? > Več...

19.6.2017

dr. Matej Avbelj

Če ne bomo zdaj, ne bomo nikoli

Tako smo govorili v nekih drugih, bolj nabritih časih. In tako govorimo spet danes, ko naslavljamo neke povsem druge probleme. Izzive evropske, s tem pa tudi slovenske politične prihodnosti. Evropska unija je na prelomu. V bistvu je že zlomljena in čaka. Čaka na eno od treh alternativ: nadaljevanje obstoječe stagnacije; razpad in prihodnost v preteklosti; ali pa korenita reforma v smeri evropske nedržavne federacije. Okno priložnosti za slednjo se ni še nikdar odpiralo tako na široko, kot se utegne odpreti zdaj. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji