Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

22.6.2018

dr. Andraž Teršek

Izraz »demokracija/demokrat« naj ne bo floskula

Predstavljam si, da si v državi, ki želi širiti in krepiti demokracijo, prav politiki od vseh reči najbolj prizadevajo za pogovor. Četudi zelo polemičen. Za soočanje prepričanj. Četudi nadvse raznolikih. Za sodelovanje. Četudi nadvse težavno. Za iskanje ideoloških stičišč. Ne za vztrajanje pri razlikah, ki so – izkustveno potrjeno – že same po sebi manjše, kot se želijo prikazati in manj nepomirljive, kot se zdijo v poenostavljenih, pavšalnih in mitsko, ali dogmatično prevzetih predstavah ljudi. > Več...

20.6.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./139. Nas diskriminacija drugih sploh zaboli?

Kdo je še ni doživel ali vsaj zaznal? Že v šoli smo imeli tu in tam občutek, da je kdo privilegiran, da se komu ne piše najbolje ipd. S službo so prišle nove tegobe. Nekateri so napredovali hitreje, pa čeprav niso bili ravno "perle", drugi so vedno dobivali težje naloge in preizkušnje, kjer se niso mogli prav izkazati. Radi smo rekli, da pravice ni, a to je bilo zelo težko dokazati. Seveda je še veliko huje za ljudi, ki spadajo v različne manjšine, tudi zaradi invalidnosti, rase, spolne usmerjenosti, bolezni, starosti ... > Več...

18.6.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Spomini in spoznanja profesorja Ernesta Petriča

Prepogosto pomanjšujemo že tako in tako prislovično kvantitativno in kvalitativno pritlikavost  slovenskega naroda, namesto da bi bili ponosni na svojo veličino na mnogoterih področjih, od športa in umetnosti, vse do meddržavnih zadev. Običajno slišimo le kritike na rovaš ljubljanske diplomacije, pozabljamo pa na ugledne osebnosti, ki so si jih zaradi odličnosti in ne zgolj zaradi morebitne simpatičnosti zapomnili celo v svetovnih centrih odločanja. > Več...

15.6.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Štiriindvajset let Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji

Slovenija je pred dobrim mesecem obeležila petindvajsetletnico vstopa v Svet Evrope,  regionalno mednarodno organizacijo, ki se zavzema za varovanje človekovih pravic, vladavino prava in demokracijo. Še dobro leto kasneje pa jo je začela zavezovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, verjetno eden od temeljnih dokumentov, ki so nastali v okviru Sveta Evrope. Kako je v teh letih Evropska konvencija vplivala na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji?

> Več...

13.6.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob branju biografije Gustava Radbrucha

Praktično delo v pravu je največkrat neobremenjeno z vprašanjem, kakšni so ljudje, ki so oblikovali  ta naš miselni »prostor«, v katerem delujemo. Kdo in kakšni so recimo poslanci, ki so s svojimi mislimi in idejami pomagali pri nastajanju nekega zakona, ni vprašanje, ki bi kdaj prišlo v interesni fokus pravnika. > Več...

11.6.2018

dr. Marko Novak

Incident na Vrhovnem sodišču in ugled sodstva

V zvezi s trenutno afero »vrhovni sodnik Zobec v. pravosodni policist«, ki zanima ne le pravosodje, temveč tudi splošno javnost, naj pristavim še pisker osebnih pogledov na ta »napad« ali incident, kakor koli bi ga že kdo imenoval. Četudi neposredno ni kaj veliko prispeval k ugledu sodstva v javnosti, prej obratno, vendarle menim, da je bil koristen, saj je razkril ali obelodanil določene zadrege, kjer imamo še možnosti za napredek. > Več...

8.6.2018

dr. Andraž Teršek

Kaj pa, če ljudje skoraj obožujejo oblastniško avtoritarnost?

Kaj pa, če problem res niso ljudje, ki ravnajo v vlogi nosilcev – neke, nekakšne, katerekoli – oblasti, ampak so problem premnogi drugi ljudje, ki jih nosilci oblastnih vlog ukazovalno naslavljajo in podrejajo? Kaj pa, če torej ni problem oblast kot taka, ampak odnos ljudi do oblasti, oblastništva in ukazovanja? Pa saj je bilo prav o tem že veliko napisanega; od Aristotela in Foucaulta, Arendtove in Freuda, do Žižka, Dolarja in Petersona. > Več...

6.6.2018

Vlasta Nussdorfer

Svetovni dan okolja opominja

Vsako leto 5. junija praznujemo. Svetovni dan okolja namreč. Ali se že zavedamo, da je v teh časih marsikaj povsem drugače, da države še vedno premalo razmišljajo o skrbi za okolje, kršitev pravic pa je žal vse več? Narava neusmiljeno vrača udarce, ki jih prejema, a niti najhujše katastrofe odgovornih ne izučijo. Se sploh zavedamo pravice ljudi do zdravega okolja? > Več...

4.6.2018

dr. Matej Avbelj

Povolilna kolumna

Slovenija je izbrala. Za vsakogar nekaj. Devet političnih strank. Nizka volilna udeležba. Vse to obeta veliko povolilnih barantanj. Izplen je negotov. Od mavrice z rumeno na čelu, do pretežno rdeče večerne zarje. Diskurz bo pester. Najbrž z nadaljevano tendenco navzdol. Tako bo tudi z javnimi zadevami. Kako bo z državo in skupnim dobrim, ne vemo, ker ne moremo vedeti. Najbolj gotovo je, da bo precej po starem. Pa čeprav bodo izzivi terjali mnogo novega. Če temu kot država, skupnost in posamezniki ne bomo kos, brez skrbi. Nismo edini. > Več...

1.6.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Zakaj Slovenija zaostaja za Nemčijo?

Večina slovenskega prebivalstva si razumljivo želi, da bi lahko živeli v sodobni evropski državi, kjer bo življenjski standard primerljiv z najbolj razvitimi evropskimi državami ali celo boljši, od višine osebnih dohodkov do dostopnosti in kakovosti storitev socialne države. A podatki žal kažejo, da slovenska država še vedno stopica za najbolj razvitimi evropskimi državami, kot je denimo Nemčija. Zakaj torej Slovenija po kakovosti življenjskega standarda zaostaja za Nemčijo? > Več...

30.5.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob volitvah

Volitve v državni zbor – če se ponovijo na svoja običajna štiri leta – so zanimive tudi zato, ker kažejo, kako se spreminjajo fokus in potrebe prebivalstva države. Analize, ki jih opravijo politične stranke, njihovi strategi in specialisti, ki obvladajo trženje na tem specifičnem področju, pokažejo na tiste občutljive točke, ki se jih lahko nato ustrezno poudari in izkoristi. > Več...

28.5.2018

Jan Zobec

Dva svetova

Da je Vrhovno sodišče v finančno izjemno težavnem položaju, ve vsak, ki sedi na Tavčarjevi 9 – od sodnikov in svetovalcev, bibliotekark, do administrativnega in tehničnega osebja, lahko bi rekel vsakdo, čigar delo je vsaj posredno povezano z izpolnjevanjem ustavne vloge Vrhovnega sodišča kot tvorca živega prava. Dovolj je že prvi vtis, ki napolni obiskovalca ob sprehodu po hodnikih drugega nadstropja ljubljanske sodne palače. > Več...

25.5.2018

dr. Andraž Teršek

O smrti univerze in nemišljenjskih profesurah

Univerze kot proizvodni obrati obrazcev, potrdil in enosmerne nemišljenjske nekritičnosti, kot ogledalo golega razvoja tehnološkosti in odmiranja pogojev in meril napredka. Profesorji kot karierni samopromotorji in papirološki ponavljalci. Študentje kot ujetniki nemišljenja in birokracije bližnjic. Znanost kot manipulacija. Branje kot ekscentričnost. Knjige kot razmetanje. In to je ta svet … Je? > Več...

23.5.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./138. Zakaj toliko nestrpnosti

Se vam zdi, da smo strpni? Poglejte spletne strani, vstopite v klepetalnice, preberite odzive na medijske nastope politikov pred volitvami, oglejte si prenose pomembnih domačih nogometnih tekem in dogodke, ki jim sledijo. Odgovor bo na dlani — znamo biti, a niti nočemo. > Več...

21.5.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Vabi-sabi ali nauk o optimalni nepopolnosti

V somraku obče gonje slehernika zoper vsakogar, bellum omnium contra omnes, nemara ni odveč previdnost v stilu  caveat emptor, da ne bo koga pomotoma požgečkalo ali mu vzbudilo občutka zlorabe: vabi-sabi ne pomeni (ne)spodobnega digitalnega povabila od osebe po imenu Sabi(na), marveč gre za japonski nauk o lepoti minljivosti, spremenljivosti in nepopolnosti vsega, kar nas obkroža, o modrosti v naravni preprostosti, ki se odraža v slavljenju nepopolnosti, prehodnosti in staranja, v občutenju veselja v neznatnih malenkostih in duševnih globočinah. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji