Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

24.4.2017 9.31

dr. Marko Novak

ELFA

Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos. > Več...

21.4.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Življenje kot tržna dobrina?

Sodobni tok življenja ustvarja želje in poskuse novih razlag pojma starševstva, ki je izven Evrope že postalo tržna dobrina. Ali naj bo dovoljeno otroke kupovati kot lego kocke ali katerokoli drugo tržno dobrino v nakupovalnih središčih? Ali (naj) vrednota človekovega dostojanstva omogoča takšne prakse v evropskih javnih redih? > Več...

19.4.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

O sodnih zmotah

Ta kolumna je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Pozoren bralec me je namreč opozoril na knjigo In Doubt – The Psychology of the Criminal Justice Process, v kateri se avtor Dan Simon ukvarja tudi z vprašanji, na katera sem opozoril pred štirinajstimi dnevi. Po zaslugi zloglasne multinacionalke se je knjiga v nekaj dneh znašla pred mano in je zaradi zanimive vsebine že »v obravnavi«. Današnjo temo je spodbudilo prav to branje. > Več...

14.4.2017

dr. Andraž Teršek

Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije

Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  > Več...

12.4.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./108. Ob svetovnem dnevu Romov

Vsako leto 8. aprila imamo priložnost, da preverimo stanje na področju pravic romske manjšine. Tokrat je za 14. april sejo sklicala tudi parlamentarna Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Varuh svoja stališča, mnenja in priporočila sicer redno predstavlja v letnih poročilih. Leta 2012 smo pripravili celo izredno poročilo. Ali se je stanje od tedaj izboljšalo, ali je zagotovljena pitna voda – osnovna človekova pravica, kako je z dostopom do sanitarij, zakaj romski otroci nimajo enake prihodnosti kot drugi? Kdo nosi odgovornost za diskriminacijo? Bodo poslanci naredili korak naprej, bo vlada dosledno spoštovala enakost ljudi? Koliko let bomo o tem še razpravljali? > Več...

10.4.2017

dr. Matej Avbelj

Dve vprašanji o prihodnosti EU

V zadnjih mesecih in tednih se je razplamtela razprava o prihodnosti Evropske unije. To je dobro. Slabo pa je, da govorci pogosto govorijo drug mimo drugega in tako niti ne izkoristijo priložnosti, da bi se razumno in produktivno (ne)strinjali. To lahko preprečimo le tako, da pri razpravi o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej ločimo dve različni vprašanji. Prvo je, kaj EU potrebuje za rešitev iz svojih preštevilnih kriz. Drugo pa, kaj je sploh mogoče realno pričakovati, da bodo EU politične elite v danih razmerah zares storile. > Več...

7.4.2017

dr. Jernej Letnar Černič

Uresničevanje človekovih pravic pri podnebnih spremembah

Podnebne spremembe dokazano nehote vplivajo tudi na uresničevanje različnih človekovih pravic posameznikov, manjšin in avtohtonih ljudstev. Posamezniki, zaradi z njimi povezanimi naravnimi nesrečami, na različnih koncih sveta izgubljajo življenja in svoje sorodnike. Kdo je nosilec obveznosti, da ne pride do poslabšanja varstva človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb? Države? Mednarodne organizacije? Gospodarske družbe? Posamezniki? > Več...

5.4.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Nekaj malega o pričah

Ne vem, kako je pri kolegih, a kadar ugotovim, da kakšna moja zadeva temelji predvsem ali samo na izpovedih prič ali očividcev oziroma da so te izpovedi ključne, mi je takoj jasno, da bodo z njo precejšnje težave. Redko se vse izjave prič tako ujemajo, da je mogoče popolnoma nedvoumno sestaviti sliko dogodka ali pa sklepati na dejstvo, ki je za odločitev pomembno. Še posebej se zaplete, kadar je zadeva v ponovnem sojenju ali kadar je dogodek precej oddaljen. > Več...

3.4.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Poklicanost in poslanstvo

Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). > Več...

31.3.2017

dr. Andraž Teršek

Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije

Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). > Več...

29.3.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./107. Ali je res za vse kriva kriza

Dan za dnem enako: kriza na vseh področjih, kriza etike in vrednot, kriza v zdravstvu, gospodarstvu, okolju, politiki … O njej na veliko poročajo mediji in govorijo ljudje, o njej beremo na družbenih omrežjih. Toda ali je res kriva za prav vse? Kaj nas lahko reši? Ali je sploh še čas? Kakšne so vizije mladih, ki so povsem brez svoje krivde zabredli vanjo ali še bodo? Jo morda celo vedno znova generiramo? > Več...

27.3.2017

dr. Marko Novak

Starost sodnikov

Ob zadnjih predlogih Predsednika države in imenovanjih v Državnem zboru ustavnih sodnikov, od katerih so kar trije od devetih (iz zadnjih dveh imenovanj) stari le nekaj čez 40 let, se je v javnosti zastavljalo vprašanje primerne starosti za (ustavnega) sodnika. Seveda je tu težko posploševati, saj je tudi kakšen mlajši sodnik lahko tudi »zrelejši« od sicer po letih starejšega sodnika, kajti vemo, da nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, nekateri pa nikoli. > Več...

24.3.2017

dr. Jernej Letnar Černič

FIFA in človekovo dostojanstvo

Svetovna nogometna organizacija je v decembru 2010 podelila izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 zalivski državici Katar. Že od podelitve iz nje prihajajo poročila nevladnih in drugih organizacij o sistematičnih kršitvah pravic delavcev, večinoma iz južnoazijskih držav, ki gradijo nogometne štadione. Ali nosijo mednarodne športne organizacije kakšne obveznosti, da zagotovijo, da bodo prireditelji velikih športnih tekmovanj spoštovali in varovali človekove pravice? > Več...

22.3.2017

dr. Matej Accetto

Pravo in politika

Razmerje med pravom in politiko je trajno vprašanje, še posebno razumljivo pa v trenutkih, kakršen je postopek izbora sodnikov ustavnega sodišča, ki naj bi kot »čista« pravna veja oblasti odigralo ključno vlogo zavor in ravnovesij za nadzor nad bolj povezanima in s politiko v vseh pogledih prepojenima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. > Več...

20.3.2017

dr. Marko Novak

ARS in sodno varstvo

Danes se zdi, da so – vsaj v razvitem svetu – različne metode alternativnega reševanja sporov (ARS) že dosegle svetovni uspeh. (V nerazvitem svetu pa so najbrž že vseskozi prisotne in je prej problem na drugi strani – dovolj razvitega sistema klasičnih pravnih oziroma sodnih postopkov.) Če so metode ARS postajale moderne v anglo-ameriškem svetu že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so celinsko Evropo dokončno osvojile nekoliko kasneje. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji