Zadnje kolumne

Je že tako, da je pisanje kolumn tudi priročen način za sproščanje notranjih (intelektualnih) napetosti, ki jih piscu povzroča opazovanje zunanjega sveta. Kolumne so zato po svoji naravi običajno kritične. Vsaj moje. Vendar pa je, ko stvari postanejo že tako neznosne, da je zanje še beseda farsa premila, in ko je to jasno malodane vsem, razen tistim, ki so k temu v prvi vrsti poklicani, treba svojo pozornost usmeriti tudi drugam.

> Več...

V skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsaj kolikor vem, le enkrat, pa še takrat v bolj humoristično zasnovanem tekstu. Za to obstajajo z moje strani dobri razlogi, predvsem to, da pretežnega dela njihove dejavnosti osebno nisem nikoli spremljal in v kar nimam vpogleda, za razliko od marsikoga, najraje ne komentiram. > Več...

V času krize se pred očmi širše javnosti še posebej dobro izostri vprašanje smiselnosti določenih zaposlitvenih profilov: tehniki, naravoslovci, inženirji postanejo še koristnejši in potrebnejši, filozofi, antropologi, politologi pa še očitneje nekoristni in v napoto. Pojavijo se tudi glasovi, da ravno v krizi potrebuješ tudi kakega dobrega pravnika ali sociologa, a ti glasovi praviloma sumljivo prihajajo ravno iz vrst pravnikov in sociologov. > Več...

Vsesplošna gospodarska in finančna kriza je v večini evropskih držav odvrnila pozornost od razmer v manj razvitih delih sveta, kjer je še pred desetletjem in pol vladala skrajna revščina. V zadnjem desetletju je v državah globalnega juga prišlo do tektonskih sprememb v njihovem razvoju.

> Več...

Poslovanje Varuha izven sedeža predstavlja srečanja s pobudniki širom Slovenije. Praviloma enkrat mesečno. V letošnjem maju trikrat. V Mariboru se je namreč naročilo preko sto pobudnikov, ki bi radi predstavili svoje probleme, zaradi česar bo potrebna ponovitev obiska, izjemoma pa gremo v tem mesecu še v Koper. Stiske ljudi so velike, kažejo na nemoč mnogih, da bi sami reševali oziroma rešili probleme, s katerimi se srečujejo. Tudi zaradi krize, ki jih potiska na rob preživetja. Bodo zmogli? Počutijo se kot »hlapci Jerneji«, ko iščejo svojo pravico. > Več...

Vsaka človeška generacija je soočena s svojimi lastnimi izzivi. Ti so si sicer pogosto v marsičem podobni, kajti človeštvo se dolgoročno iz zgodovine ne nauči prav dosti in zato ponavlja stare zgodbe v novih oblikah. Pa vendar je vsaka generacija ljudi specifična, zato ji nobena predhodna generacija (npr. generacija njenih staršev in starih staršev) ne more prihraniti njenih lastnih izzivov. > Več...

Decembra 2011 je dozorela ideja, da Slovenija potrebuje prispevke za nov nacionalni program. Bilo je očitno, da morajo te prispevke napisati tisti, ki jih v Sloveniji čaka še pretežni del prihodnosti. To pa so in smo mladi. Mladi smo tisti, ki bomo v tej državi nosili vse breme prihodnosti. Pa vendar se naš glas v slovenski družbi praktično ne sliši. > Več...

Ne, ne, ne mislim na meseno verzijo tega izraza, temveč na tisto, ki jo SSKJ opredeljuje kot /pojav, da se nekdo odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi/. Potem, ko je njena prvotna različica dobila tudi v sodbah sodišča EKČP svojo legalnost, je očitno vedno bolj običajno, da se tudi njena izpeljava vsaj legitimira, ne vidim pa dosti možnosti, da se v prihodnosti tudi ne bi legalizirala.

> Več...

Človek pogosto sliši kritiko, da je pravna teorija preveč odmaknjena od prakse; da se recimo akademiki še s palico ne bi dotaknili kakega praktičnega problema, kaj šele, da bi o praktičnih vidikih pravniškega dela učili študente. A temu ni tako. Razburljivo novo razkritje kaže, da se pravni teoretiki skrivoma v svetu pravne prakse počutijo tako domače kot ribe v vodi. > Več...

Transnacionalne gospodarske družbe posvečajo vse večjo pozornost spoštovanju človekovih pravic v razmerju do zaposlenih ter prebivalcev držav, kjer poslujejo. Žal pa še vedno prihaja do primerov, kjer gospodarske družbe neposredno oziroma posredno sodelujejo pri kršenju človekovih pravic. Pri tem je poglavitno vprašanje ali in kje lahko žrtve uveljavljajo odgovornost gospodarskih družb zaradi kršitev človekovih pravic. > Več...

Po dveh mesecih varovanja človekovih pravic sem vesela, da na številna vprašanja, zlasti medijev, o tem kaj bodo moje prioritete v mandatu do leta 2019, nisem odgovorila povsem določno, pač pa  pustila čas in prostor za teme, ki jih bo narekoval jutri. Ta počasi prihaja, a dan ni enak dnevu in to kar je bilo morda včeraj hudo kršenje človekovih pravic, danes lahko nadomesti novo. Zato lahko po prvi tiskovni konferenci, že strnem minulo in zarišem bodoče delo. > Več...

Iz medijev in od drugod dobivamo vse več podatkov o tem, kako je trenutna gospodarska kriza še posebej zarezala v položaj mladih.  Za njih ni pravih služb, še manj rednih zaposlitev za nedoločen čas, brezposelnost med njimi je vse višja. Področje prava tu ni nobena izjema. Ali pa to postaja še posebej izpostavljeno? > Več...

Ta kolumna nadaljuje niz razmišljanja, ki razodeva hrepenenje po Sloveniji kot normalni državi. Zgodba, ki jo pripovedujem, je pravzaprav ves čas enaka. Drugačni so le poudarki in pa metafore. Tokrat bomo o normalni državi razmišljali skozi prizmo letalskih pojmov. Čas je, kot boste najbrž soglašali, nadvse primeren, letalske metafore, kot vas želim prepričati, pa nadvse uporabne. > Več...

Maja bo minilo eno leto, odkar se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-K (prečiščeno besedilo ZKP), ki je v naše delo kar nekaj pomembnih sprememb. Javnosti je najbolj znana uvedba določenih inštitutov, ki so povezani s priznanjem obtoženega, medtem, ko je za naše delo bila bolj pomembna uvedba predobravnavnega naroka, kot popolnoma nove faze postopka. Po skoraj enem letu osebno ocenjujem, da je šlo za spremembe v pravi smeri, pa čeprav je jasno, da bo trajalo še kar nekaj časa, preden se bodo zadeve ustalile in utekle. > Več...

Med podobami in samopodobami strokovne podkovanosti oziroma določanjem meja lastne ekspertnosti je dosti različnih pristopov. Nekateri prisegajo na poglobljeno poznavanje ožjega področja, drugi na širino, nek ugledni italijanski profesor prava pa je nekoč dejal: »Moje znanstveno delo lahko kritizirate, kolikor hočete; mojih kulinaričnih sposobnosti pa nikoli!« > Več...