IUS-INFO - IUS Kolumne
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

15.8.2018 7.36

Vlasta Nussdorfer

VI./143. Kako bo ravnala nova vlada

Skoraj vsak konec ima nov začetek in za vsakim začetkom je običajno prej ali slej tudi konec. Zgodbe se namreč ponavljajo.
Vedno upamo, da bo bolje, kajti nihče si ne bi želel živeti slabše. Tako je tudi v politiki. Preobrat običajno prinesejo volitve, pa čeprav je veliko starih – 'novih' obrazov. Stavimo nanje, upamo, pričakujemo, želimo, celo zahtevamo.

> Več...

13.8.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Kako pridobiti prijatelje

Vsaj nekaj milijard ljudi ni več v stiski glede zadovoljevanja najosnovnejših bioloških potreb po preživetju, a zato tem bolj psihološko koprni po neodgovorni svobodi, pravicah namesto dolžnostih, možnosti izbire, ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, moči, uveljavljanju in zabavi. > Več...

10.8.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Ob Donavi

Evropska komisija se v zadnjem letu upravičeno posveča razjedanju vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem.  A enaki, če ne še hujši problemi se skrivajo tudi v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, kjer pravna država v dobršni meri obstaja le v formalnih pravnih virih, v praksi pa jo iščemo zaman. A uradnikom iz slonokoščenih stolpov bruseljskega Berlaymonta se ne sanja, kako pomanjkljivo delovanje vladavine prava vpliva na življenja običajnih ljudi v vzhodni Evropi. > Več...

8.8.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

O čem razmišljajo superbogati?

Med večernim sprehodom po rivi razmišljam, kako je počitnikovanje v kakšnem bolj poznanem kraju na jadranski obali, zlasti zaradi dediščine naše rajnke države, pogosto zanimiva izkušnja, ker na razmeroma majhnem območju naletiš na ogromen razpon med načini preživljanja dopusta. > Več...

3.8.2018

dr. Andraž Teršek

Politika in oblastniško strankarjenje sta bistveno različni zadevi

Dahl je odlično pojasnil razliko med tremi bistveno različnimi zadevami. Eno je odločanje (v smislu upravljalskega vladanja) manjšine. Drugo je odločanje večine. Tretje pa je odločanje-vladanje-oblastnikovanje manjšin. Tudi v Sloveniji lahko opazujemo vladanje (kot oblastniško strankarjenje) manjšin – večjih, manjših in majčkenih strank. > Več...

1.8.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./142. Nam bodo polnoletni otroci dali dovoljenje?

Kljub poplavi zakonov in uredb, tako domačih kot evropskih, ki naj bi nas zaščitile pred zlorabami, najbrž nismo bili še nikoli tako ranljivi, v takem krču in strahu pred neznanim in negotovim. Na nas preži tisoče nevarnosti. V skrbeh smo, da bi nas napadli hekerji, da bi nam kdo vdrl v računalnik, telefon, ukradel identiteto ali nas presenetil na sto in en neprijeten način ... > Več...

30.7.2018

dr. Matej Avbelj

Zadeva LM in njen ustavni potencial

Sodišče EU (SEU) je končno presodilo v nestrpno pričakovani zadevi Celmer C-216/18 PPU. V njej je irsko predložitveno sodišče spraševalo SEU, kako naj v okoliščinah konkretnega primera pred seboj razlaga pravo EU, ki ureja evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Nepoučeni opazovalec bi lahko samo zamahnil z roko, rekoč še eden od mnogih primerov ENPP, in šel dalje. Toda to bi bila velika napaka. > Več...

27.7.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Kletka

Svoboda kritičnega izražanja zoper različno sporno postopanje državnih oblasti še vedno v številnih evropskih državah ni samoumevna, splošno sprejeta in učinkovito zavarovana. Evropsko sodišče je pred poletnimi počitnicami objavilo že dolgo pričakovano sodbo v zadevi treh deklet, članic skupine Pussy Riot, ki so jih ruska sodišča pred leti kazensko obsodila zaradi poskusa kritičnega prepevanja zoper oblasti, v eni izmed ortodoksnih cerkva v Moskvi. > Več...

25.7.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Ob odločbi Ustavnega sodišča o ZOPNI

Všeč mi je občutek, tako značilen za prve dneve sodnih počitnic, ko ta veličastna zgradba na Tavčarjevi postane tiha in brez vibracij, ki jih je zaznati, kadar je delovanje sodišča v polnem teku. Sodna palača postane podobna sakralnim objektom, v katerih ni slišati glasnega govorjenja in kjer je končno mogoča kontemplacija tudi o vprašanjih, ki niso samo, recimo temu, obrtne narave, temveč postavljena o temah, značilnih za ta zapleteni pojav, ki mu služimo in katerega akterji smo pravniki. > Več...

23.7.2018

Jan Zobec

Kjer je beseda, tam je moč

Tragedija prava je v bistvu ena sama. Nad njim namreč ni Boga – ali (za ateiste) matere narave. Je samo človek, z vsemi svojimi slabostmi in nepopolnostmi. V eksaktnih znanostih so šarlatani, bleferji in lažni preroki hitro ter lahko razkriti in prepoznani. Naravno-znanstvene hipoteze neusmiljeno potrdi ali ovrže naravni eksperiment. Tako kot v športih, za vse enako, eno samo univerzalno merilo pove, kdo je najboljši: stotinke sekunde, centimetri, neposredno merjenje moči, knockdown, štetje do deset in knockout ... > Več...

20.7.2018

dr. Andraž Teršek

»Republikanizem« namesto »desnica«

Drži, kar je Jonathan Haidt zapisal v knjigi Pravičniški um. Izvirna slepa pega večine tistih, ki želijo biti javno prepoznavni kot predstavniki dnevnopolitične levice, je odsotnost mišljenja o vplivih njihovih jezikovnih trditev, zahtev in prizadevanj na moralni kapital družbe. > Več...

18.7.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./141. Je dom sploh človekova pravica?

Ali je država s svojim aparatom naredila dovolj za tiste, ki si sami ne morejo kupiti in niti najeti primernega stanovanja? Zakaj ni povsod dovolj bivalnih enot in je pomembno, kje živiš? Kaj je s tistimi, ki jim grozi deložacija in z njo še "izguba" otrok? > Več...

16.7.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Washingtonski zapiski dr. Boža Cerarja

Živo se spominjam najstniškega poletja 1978, ki sem ga na velikodušno povabilo ljubega strica - maminega brata preživel na severovzhodu Amerike, večinoma v New Jerseyju in jabolčnem New Yorku, obiskal pa sem tudi Washington, Chicago in še nekaj zanimivih krajev. > Več...

13.7.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Ustavnost »tekočih poslov« odhajajoče vlade

Vladavina prava zavezuje vsakokratno izvršilno oblast, da deluje na podlagi ustave in zakonov, in ji vsaj teoretično preprečuje, da ne sprejema samovoljnih odločitev v korist različnih interesnih skupin. Ko predsednik vlade odstopi, vladi preneha mandat in izgubi polna pooblastila, saj lahko opravlja le »tekoče posle«. Kako ustavno in upravno pravo opredeljujeta »tekoče posle«? > Več...

9.7.2018

dr. Marko Novak

Ob koncu mandata

Pred nekaj dnevi se mi je izteklo šestletno obdobje članstva, pri čemer sta zadnji leti pomenili tudi predsedovanje Sodnemu svetu RS. Šest let je kar dolgo obdobje, v katerem se marsičesa nabere. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji