Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

23.4.2018

prof. dr. Marko Pavliha

O državljanski nepokorščini

Medicinski sestri Josie Butler iz novozelandskega mesta Christchurch je pred več kot desetimi leti dokončno prekipelo na žgečkljiv način, ko je na novinarski konferenci ministru za gospodarski razvoj Stevenu Joyceu v obraz zalučala gumijasti dildo v znak protesta zoper zavezo, da bo njena država pristopila k proameriškemu čezpacifiškemu partnerstvu. > Več...

20.4.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Vzpon pametnih strojev

Razvoj robotike in umetne inteligence napreduje skoraj vsakodnevno. Le vprašanje časa je kdaj se bodo prizori iz znanstvenofantastičnih filmov preselili na ulice sodobnih mest. Pravo se še ni znalo primerno odzvati na vzpon pametnih strojev in celostno odgovoriti na različne dileme človekovih pravic. Ali je potrebno robotom podeliti pravno subjektiviteto in kdo odgovarja za njihove posege v človekove pravice? > Več...

18.4.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

O goljufih in oderuhih

Američani dobro poznajo rek P. T. Barnuma, ki ga lahko prevedem samo približno, češ, vsako minuto se rodi nov naivnež (there is a sucker born every minute). In brez takšnih ljudi bi verjetno tudi moj posel bil bistveno manj potreben. In drznem si reči, da tudi družbeno ekonomska ureditev, v kateri živimo in ki prosto po Fukuyami predstavlja konec našega civilizacijskega razvoja, občutno prispeva k temu. > Več...

16.4.2018

dr. Marko Novak

Je Slovenija varna pred populizmom?

Neposredno po udeležbi na mednarodni delavnici z naslovom The Rule of Law, Populism and Militant Democracy, ki sta jo organizirala kolega Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič s Fakultete za državne in evropske študije v baskovskem kraju Oñati, razmišljam o možnosti populizma poljskih ali madžarskih dimenzij v naši domovini. K tem razmišljanjem sta me spodbudila omenjena kolega, pa še vsi drugi udeleženci delavnice (njen povzetek bo izšel v Pravni praksi). > Več...

13.4.2018

dr. Andraž Teršek

Je pravo lahko (skoraj) – poezija?

Besede, zapisane in izgovorjene,  niso zato, da bi zapolnjevale prazen prostor. Zapolnjevanje praznega prostora je zločin nad praznim prostorom. Prazen prostor ima lahko močno sporočilno vrednost.  Prazen prostor je svetišče in zakladnica neizgovorjenega in v neizgovorjenem je največje bogastvo vsega, vseh možnosti, genialnosti in neumnosti in neznanja. > Več...

11.4.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./135. Ali so lahko volitve obet za večje spoštovanje človekovih pravic?

Prihaja prav poseben čas. Dvojne volitve in referendum. Pestro je in povsod je čutiti nemir. Nove stranke rastejo kot gobe po res močnem deževju. Vsak teden kakšna. Tudi etablirane z zanosom predstavljajo svoje programe. > Več...

9.4.2018

dr. Matej Avbelj

Tri desetletja ustavne praznine

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo Slovenci tako kratko preambulo k svoji ustavi? Ste kdaj pomislili, kakšna politična skupnost smo, da je v preambuli zmanjkalo prostora najprej za svetost življenja, nato pa še za človekovo dostojanstvo? Zakaj bi se vse to sploh morali vprašati in zakaj prav te dni? Potreba se poraja kar sama po sebi. > Več...

6.4.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Ustavno sodišče na prelomnici

Ustavno sodišče je najvišji varuh človekovih pravic in vladavine prave v slovenski državi. Predstavlja zadnje upanje v domačem pravnem redu za pravice običajnih ljudi v bojih zoper včasih arbitrarno delovanje državnih oblasti. Kakšna naj bo vloga ustavnosodnega varstva v času, ko slovenska država in nosilci njene oblasti še vedno niso ponotranjili temeljnih vrednot in pravil zrele ustavne demokracije? > Več...

30.3.2018

dr. Andraž Teršek

Kršitve ustavnih in zakonskih pravic delavcev v Luki Koper

Zgodba o kršitvi ustavnih in zakonskih pravic prevelikega števila delavcev v Luki Koper ima že dolgo brado. A zdi se, da to ne zanima tistih, ki bi jih to moralo najbolj in zelo zanimati: države – strankarsko koalicijske oblasti in sodišč. Gre za problem, ki je že dolgo tega postal očitni sistemski problem. Večkrat je bil prikazan v tiskanih in televizijskih medijih. A zgodilo se ni nič od tistega, kar bi se nujno moralo zgoditi. Pred pristojnim sodiščem zdaj teže postopek, ki ga je zoper LK sprožil eden od delavcev v takšnem položaju. Seznanil me je z dejstvi in okoliščinami. > Več...

28.3.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./134. Do rešitve za zaščito zdravja prebivalcev z dialogom

Cepljenje že leta pravno in medicinsko stroko postavlja pred izzive, razdvaja posameznike in skupine, odpira številna vprašanja. Varuh človekovih pravic v okviru svojih pristojnosti v zadnjem času odgovarja predvsem na številna pisma, ki opozarjajo na neustavnost predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki bi necepljenim otrokom zaprla vrata javnih vrtcev. > Več...

26.3.2018

Jan Zobec

Temelj zaupanja v sodstvo

Stopnja javnega zaupanja v slovensko sodstvo je nizka. Res je, da se statistični podatki o tem nekoliko razlikujejo. Eurobarometer je nameril borih 16 odstotkov, najmanj med vsemi članicami EU. Slabo kaže tudi Justice Scoreboard za preteklo leto. Delež tistih, ki menijo, da sodstvo deluje zelo dobro, je najnižje v EU, slabše kot leto poprej. Z nekoliko drugačnimi podatki postreže propagandna brošura Vrhovnega sodišča, izdana ob otvoritvi sodnega leta, vendar brez mednarodnih primerjav. Katerim podatkom verjeti, niti ni pomembno. > Več...

23.3.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Umanjkanje demokracije

Zrelo delovanje pravne in demokratične države terja, da ljudstvo zaupa v njeno delovanje v skupno dobrobit vseh. Zaupanje ljudstva v institucije demokratične in pravne države je v slovenski družbi tradicionalno nizko. Ljudje praviloma ne zaupajo svojim izvoljenim predstavnikom v zakonodajni veji oblasti, ker je med njimi vzpostavljena le krhka medsebojna demokratična vez. > Več...

21.3.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

O truplih

Že na začetku naj opozorim, da ta prispevek ni za vse, predvsem zaradi tega, ker posega v nekatere tabuje, ki na tak ali drugačen način ljudem omogočajo soočanje z lastno minljivostjo. Zamisel zanj se mi je porodila, ko sem v časopisu prebral članek, ki je odražal pretresenost, ki jo je avtor občutil ob doživljanju sodnega postopka, v katerem je osrednji del predstavljalo ugotavljanje okoliščin smrti oškodovanca. > Več...

19.3.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Pravnik kot duhovno bitje

V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem. > Več...

16.3.2018

dr. Andraž Teršek

Naša skupna miselnost o ekonomiji

»Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch). > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji