Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

26.8.2016 7.11

dr. Matej Avbelj

Milko Novič in njegova pravica

Milko Novič, osumljeni za umor direktorja Kemijskega inštituta, že 20 mesecev (z besedo: dvajset) sedi v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti. Ustavno sodišče je v odločbi Up-495/16, Up-540/16 po 18 mesecih pripora ugotovilo, da je Noviču ves ta čas odvzeta prostost na podlagi sklepov rednih sodišč, katerih obrazložitev je samo navidezna, tako da njihove razumnosti ni mogoče niti preizkusiti. Novič je z ustavno pritožbo seveda uspel. In: po ponovni novi-stari odločitvi rednih sodišč ostal v priporu, kjer trohni še nadaljnja dva meseca. > Več...

24.8.2016

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob dogajanju na Filipinih

Včasih resnično ne moreš verjeti, kakšne vse ideje se danes udejanjajo po svetu, potem ko jim ljudje, v bolj ali manj demokratičnem procesu omogočijo uporabo državne moči – oblasti. Ta zadnji eksces, ki me je, po pravici povedano najbolj zbodel prav zaradi tega, ker ga na družabnih omrežjih kar preveč omenjajo kot “dobro idejo”, je dogajanje na FIlipinih. > Več...

22.8.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Stoji (m)učilna zidana, Prasilna

Še pomnite Teofrasta (372 – 287 pr. Kr.), ljubljenega Aristotelovega božanskega govorca, ki je petintrideset let vodil Peripat in po vzoru večnega mentorja častil univerzalnost? Pozorno je opazoval človekovo naravo, ki naj bi jo krnilo najmanj trideset šepavih značajev, denimo licemernost, prilizljivost, robavtstvo, uslužnost, izprijenost, blebetavost, nesramnost, nergaštvo, topoglavost, skopost, bahaštvo, ošabnost, obrekljivost in zapoznela norost.  Če zarobljenec sreča dostojno ženo,  daje filozof za primer, “se razgali in pokaže očetovo dedino”, pregorečnež zvečer pristopi k očetu in mu pove, da ga mati že čaka v spalnici, nevzgojeni pa pride h komu, ko je ravno zaspal, in ga zdrami, da bi z njim malo pokramljal.

> Več...

19.8.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Kako izvoliti sodnike?

Sodni svet RS že nekaj časa predlaga, da bi bilo v Sloveniji potrebno spremeniti postopek izvolitve sodnikov rednih sodišč. Po njihovem mnenju je treba volitve sodnikov vzeti iz rok zakonodajne veje oblasti. Ali je slovenska demokratična in pravna država zrela za takšen radikalen poseg v delitev oblasti in razmerja med tremi vejami oblastmi? > Več...

17.8.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./91. Ali je to resnična skrb za otroke?

Ugotavljamo, da se ljudje zbudijo – komentirajo, grozijo, moledujejo, zahtevajo spremembe in "žaganje vej", na katerih sedijo odgovorni –, kadar umre otrok, kadar je žrtev hudega napada, spolnega nasilja, zanemarjanja, visokih temperatur v razbeljeni pločevini staršev, kadar je žrtev kogarkoli. Dvignejo se nevladniki, ljudje s "ceste" in od vsepovsod, mediji so polni zgodb. Povsem normalne reakcije, vendar nikakor ne smejo prinesti le »feniksov iz pepela«, ki prisegajo na najboljše za otroke. Deli in vznemirja celo prepoved telesnega kaznovanja. > Več...

16.8.2016

dr. Marko Novak

Populizem in sodstvo

Populizem je na pohodu. Predvsem v Evropi, pa tudi širše. To ugotavljajo različni tuji in domači strokovnjaki. Poglejmo razmere na Poljskem, v Združenem kraljestvu, tu je Turčija, pred časom tudi Madžarska, delno Slovaška, razna sicer manjšinska gibanja v Franciji, na Nizozemskem. Pa seveda figura Trumpa in cirkus okoli njegove predsedniške kampanje v ZDA. > Več...

12.8.2016

dr. Matej Avbelj

Tranzicijska pravičnost iz Nemčije

Nemško sodišče v Münchnu je pred kratkim izreklo še nepravnomočno sodbo, s katero je dva visoka predstavnika nekdanje jugoslovanske tajne službe UDBA zaradi umora hrvaškega disidenta v Nemčiji, ki se je zgodil že pred več deset leti, obsodilo na dosmrtno kazen. Gre za pomembno odločitev, ki v nekdanje jugoslovanske republike prinaša nekaj tranzicijske pravičnosti od zunaj. > Več...

10.8.2016

mag. Martin Jančar, sodnik

O (zasebni) lastnini in njeni utemeljenosti

Ni mogoče zanikati, da se v zadnjih nekaj letih spet pojavljajo vprašanja, ki zadevajo podlage človekovih pravic. Bolje povedano, odpirajo se dileme, katerih rešitev pravzaprav je bila mednarodna kodifikacija človekovih pravic, v Evropi še posebej izrazito z Evropsko konvencijo in mednarodnim sodiščem. > Več...

8.8.2016

dr. Matej Accetto

Birokracija in jezik na Portugalskem

Poletni čas je čas za potovanja in morda bo koga od bralcev te kolumne zamikalo, da bi v bližnji prihodnosti obiskal – ali se morda celo preselil na – Portugalsko. Starih znamenitosti polnih mest in hladnega oceana polnih zalivov so vam vaši knjižni vodiči nemara nanizali že več kot dovolj, verjetno pa so vas pustili docela nepripravljene po administrativno-bivanjski plati. A brez skrbi, zato imate mene. > Več...

5.8.2016

dr. Andraž Teršek

Grobi vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je

Zdi se, da se ljudje na različne, a neprestane vdore v osebnost in zasebnost hitro in zlahka navadijo. Ali pa se, še huje, na takšno oženje svobode niti ne navajajo - ker o tem sploh ne razmišljajo. Eni tega ne počnejo, da s tem ne obremenjujejo svojih iskanj poti k poenostavljenosti družbenega življenja. K miselni in psihološki poenostavljenosti. Drugi tega ne počnejo, ker imajo do osebnosti in svobode močno zrahljan odnos. Če gre pri drugih za uslužbence javne oblasti, se ljudem pred očmi odvija policijska država, četudi je ne vidijo in četudi je ta mehkejšega tipa. > Več...

3.8.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./90. Ali nas lahko reši večja represija

Z napadi na policiste, ki opravljajo svoje službene dolžnosti, in s pojavom terorizma islamskih skrajnežev, vdanih skupini Isis (k sreči le v tujini) – tako z dejanji »volkov samotarjev« kot organiziranih skupin – se krepijo zahteve po represiji, zlasti policijski. Upravičeno ali zgolj trenutku prikladno? Kakšen bi bil primeren odziv? > Več...

1.8.2016

dr. Marko Novak

Turški »cunami«

Po nedavnem neuspelem poskusu državnega udara – po domače »puča«, v katerega nenačrtovanje s strani Erdogana se kar ne morem prepričati, smo vsakodnevno priča raznim čistkam – če sem ciničen – približno nekaj malo manj kot polovice Turčije, ki Erdoganu nasprotuje. V enem prvih zamahov po uradnem propadu puča je bilo na vrsti sodstvo – v številkah, ki jim demokratična Evropa kar ne more verjeti. V smislu: odstranili smo neubogljive sodnike, zdaj pa bomo našli ubogljive. > Več...

29.7.2016

dr. Matej Avbelj

Konstitucionalizem in (politična) histerija

Pred dobrim tednom dni je Ustavno sodišče končno odločilo v eni najbolj razvpitih ustavnopravnih zadev letošnje pomladi. S sklepom št. U-I-85/16, Up-398/16 z dne 14. 7. 2016 je pritrdilo predsedniku Državnega zbora in presodilo, da ravnanje Sindikata delavcev migrantov Slovenije v tej zadevi predstavlja očitno zlorabo pravice do referenduma. Odločitev je zelo pomembna v svoji ožji in širši ustavnopravni dimenziji. > Več...

27.7.2016

dr. Jernej Letnar Černič

Evropsko nesoglasje

Evropski kontinent napolnjujejo medsebojno izjemno raznolike domače tradicije in konteksti, zaradi česar mnogi dvomijo o obstoju temeljnih evropskih vrednot. Ta raznolikost se najbolj odraža pri varovanju človekovih pravic, ki so prepogosto plen različnih radikalnih in arbitrarnih ideoloških nazorov. Kako poiskati pravo mero v razmerju med varstvom človekovih pravic in različnimi regionalnimi ter lokalnimi evropskimi konteksti in tradicijami? > Več...

25.7.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Večni Kojčevi napotki za življenje

Človek tava, cepeta, tipa in brca v brezsrčni temačnosti, ker ne zmore prižgati bivanjskega žarometa, ne prebuditi jedrskega Sebstva in ga priključiti na pristni Jaz. Temu se ne moremo izogniti niti jezični dohtarji, celo obratno, nemara zaradi občutljive in družbeno odgovorne narave dela še bolj potrebujemo Duhovnost oziroma vpogled v Celoto, brez katere težko služimo Pravu, Človečnosti, Pravičnosti, Poštenosti, Sočutnosti, Ljubezni, Miru, Svobodi in drugim ”naravnim” vrednotam. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji