Znani so nagrajenci na jubilejnih, 40. dnevih slovenskih pravnikov, ki jih organizirali Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS SOFTWARE (GV Založba). Zveza društev pravnikov Slovenije že 15 let podeljuje priznanja pravnikom, na podlagi javnega razpisa. Priznanja je v Portorožu podelil predsednik Zveze dr. Lojze Ude. Priznanje za življenjsko delo je dobil dr. Marko Ilešič, priznanje za delo v Zvezi ali njenih članih je dobila Darja Papić, priznanje mlademu pravniku pa je dobil dr. Jaka Cepec.
Slavnostni govornik na podelitvi je bil minister za pravosodje, mag. Goran Klemenčič, ki je med drugim povedal:
»Mirno lahko zatrdim, da je pravna stroka v vseh svojih pojavnih oblikah, čeprav ena bolj prisotnih in družbeno vplivnih, hkrati tudi predstavnik enega najmanj reflektiranih poklicev v slovenski družbi. S tem pa smo pravniki poleg političnega in ekonomskega ceha ena od poklicnih skupin, ki so najbolj soodgovorne za sedanje stanje slovenske družbe. Toliko, kot se o pravni državi in vladavini prava govori v zadnjem času, se ni že vse od osamosvojitvenih dni, ko so imeli pojmi, kot so »enakost pred zakonom«, »človekove pravice«, »pravna in socialna država« svojo težo in so se izvodi še sveže slovenske ustave prodajali na stojnicah po mestnih ulicah. A današnji govor se od takratnega razlikuje: več ko govorimo o pravni državi, manj jo zares mislimo.«
V sekciji Ali zaupati izvedencem so med drugim ugotavljali, da spise kazenskih sodišč po svetu vse pogosteje polnijo dokazni predlogi, ki so povezani s sodobno nevroznanostjo. Še pred desetimi leti je bilo v ZDA takih dokaznih predlogov manj kot sto na leto, leta 2010 pa že 1500, je povedal Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani. Podoben trend pa je opaziti tudi v Evropi in drugje. Sicer so sodišča precej zadržana do odločitev, pri katerih bi argumenti nevroznanosti vplivali na presojo kazenske odgovornosti posameznikov, dokaze s področja nevroznanosti raje uporabijo kot olajševalne okoliščine pri določanju kazenskih sankcij. Na vprašanje, ali se izvedenec lahko moti, stalna sodna izvedenka dr. Alenka Sever odgovarja pritrdilno, vendar opozarja, da mora biti napak čim manj. Izvedensko delo je namreč izjemno odgovorno, zato so napake, ki jih izvedenec naredi, ne le neprijetne, ampak imajo lahko daljnosežne posledice. Severjeva pa se je dotaknila tudi posebej zahtevnega področja, izvedenstva v primeru nasilnih dejanj. Opozorila je, da v Sloveniji za obravnavo nasilja nimamo strokovnih smernic in je obravnava vse preveč prepuščena raznim razgovorom, intervjujem ali uporabi bolj ali manj laičnih, nestrokovnih vprašalnikov.
V sekciji Finančno prestrukturiranje so sodelovali dr. Marko Simoneti, Marko Zaman, mag. Samo Kutoš in dr. Nina Plavšak, ki je sekcijo tudi vodila.
Dr. Marko Simoneti je med drugim dejal: »Banke so posojale na podlagi premoženja, zdaj pa upajo, da bodo poplačane iz denarnega toka. Upanje, da bodo v celoti poplačane iz poslovanja podjetij, ne bo zdržalo in treba bo priznati izgube pri financiranju.«
Po Zamanovih besedah zakonska določila niso tako strogo formalistična, kot je videti na prvi pogled, in se je marsikateri zakonski oviri mogoče izogniti z razumsko razlago prava.
O moralnem razumevanju prava so govorili dr. Marijan Pavčnik, dr. Marko Pavliha, dr. Tine Stanovnik, Nataša Pirc Musar, dr. Rok Čeferin in Jan Zobec.
Kot je dejal profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja sekcije dr. Marijan Pavčnik, je nujni spremljevalec moralnega razumevanja prava tudi moralna kritika prava. Tovrstna kritika pa za oblast pogosto ni prijetna, a se ji ni mogoče izogniti, če hočemo biti odgovorni do narave, družbe in prihodnjih rodov.
O konkretnih primerih amoralnosti v slovenski politiki, ki so (ne)posredno povezani s pravniki, je kritično spregovoril dr. Marko Pavliha, profesor na Pomorski fakulteti Univerze v Ljubljani. Površna statistika sicer kaže, da je razmeroma malo pravnikov vpletenih v ključno politiko. »Razjeda nas politikanstvo in amoralno kadrovanje na mamljive položaje v politiki, gospodarstvu, upravi, kulturi in drugod, kjer ni pomembno, kaj znaš, temveč, da si naš,« je bil oster dr. Pavliha.
Kot problem slovenskega sodstva je ustavni sodnik Jan Zobec izpostavil dejstvo, da je v njem še veliko preživetkov avtoritarne kulture. Kažejo se v načinu, kot pravi Zobec, kako Vrhovno sodišče v zadnjih letih izenačuje sodno prakso, v pomanjkanju kulture pravnega diskurza, v prevladujočem neosebnem, tehnično-legalističnem in kriptičnem slogu obrazložitev sodb, v formalizmu in posledično v nerazumevanju (in zato pogostih kršitvah) človekovih pravic.
Neargumentiranim napadom na kateregakoli od stebrov pravosodnega sistema, na sodstvo, tožilstvo ali odvetništvo, pa se je odločno uprl odvetnik dr. Rok Čeferin. Meni, da so taki napadi neproduktivni in škodljivi. Če prihajajo od pravnikov, ki poznajo ali bi morali poznati delovanje pravosodnega sistema, pa lahko po besedah dr. Čeferina njihovo ravnanje označimo za neetično zavajanje javnosti.
Na vprašanje, ali je res edini ukrep v zvezi s spletno sovražno besedo, ki je še zlasti razširjena na svetovnem spletu, večji nadzor nad vsebino interneta, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar odgovarja, da ne. Zaradi pravice do svobode izražanja, ki bi lahko bila zaradi večjega nadzora na udaru, bo treba biti po njenih besedah pri regulaciji izjemno previden. Musarjeva bi se v poplavi sovražnosti na internetu raja zavzela za obvezno moderiranje forumov uradno registriranih medijev, da bi torej bila na forumih uredniško urejena vsebina. Žal za zdaj spletni mediji tega zaradi števila klikov, na podlagi katerih se deli oglaševalski kolač, ne počno.
Kako na moralna načela in vrednote gledajo ekonomisti, pa je pojasnil profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tine Stanovnik. V zvezi s tem se je dotaknil tudi predvidene privatizacije podjetij, v katerih je država večinski lastnik. Sam nasprotuje privatizaciji, ker po njegovem mnenju ni v nacionalnem interesu in dolgoročno zmanjšuje družbeno blaginjo.
Na delavnici Izvedba finančnega prestrukturiranja so sodelovali dr. Nina Plavšak, Srečo Jadek, Marko Ninčevič in Marko Zaman.
Popoldanski del sta zaokrožili sekciji Gospodarska družba kot subjekt v pravdnem postopku (dr. Aleš Galič, dr. Mile Dolenc, mag. Nina Betetto, Gregor Klun) in Obdavčitev nepremičnin de lege ferenda in v prehodnem obdobju (Franci Gerbec, dr. Rajko Pirnat, dr. Jernej Podlipnik, dr. Erik Kerševan, mag. Anton Kožar, Leon Kobetič).
Če se bo politika odločila za sprejetje nepremičninskega davka, kot pravi docent na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jernej Podlipnik, glavni razlog ne bi smel biti pridobitev dodatnih proračunskih prejemkov, ampak enakomerna razporeditev davčnega bremena med zavezanci. Zato bi bilo modro, da bi politika dodaten finančni vir iskala predvsem pri tistih, katerih nepremičnine danes nisi obdavčene, glede drugih bi davčna obremenitev morala ostati približno podobna zdajšnji, davčne stopnje pa naj bodo nizke ob čim manj izjemah.
V zvezi z dilemo, ali je izvedljiva zakonska ureditev, da se nepremičninski davek deli med občino in državo, dr. Rajko Pirnat, profesor na PF Univerze v Ljubljani, meni, da te možnosti ni. Ustavno sodišče je namreč v odločbi U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 poudarilo, da mora ta davek večinsko pripadati občinam in da mora zakon omogočiti tolikšna pooblastila občin glede urejanja tega davka, da občine lahko zagotovijo financiranje svojih nalog z lastnimi viri (kar vključuje ta davek) in da lahko tudi z njim uveljavljajo občinske politike. Dr. Pirnat tako predlaga, da bi ta davek v celoti pripadal občinam in da bi imele občine široko avtonomijo glede njegovega urejanja.
Udeleženci so se še seznanili z novostmi z različnih pravnih področij v sekcijah: Lobiranje med zakonom in korupcijo, Korporacijsko pravo – gospodarske družbe, Zaščita tujih investicij: interakcija med državno suverenostjo in globalnimi gospodarskimi interesi in na okrogli mizi Sodniško odločanje na rezilu medijev.
Referati so objavljeni v reviji Podjetje in delo, reviji za gospodarsko, delovno in socialno pravo, št. 6-7/2014.
Družba IUS SOFTWARE, ki ureja in razvija portal IUS-INFO, je predstavila nove naročniške pakete, s številnimi novostmi, od izbranih komentarjev zakonov, vzorcev pogodb do spletnih seminarjev.
Pripravila: Irena Vovk, Pravna praksa
Foto: Anja Tavčar
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
