Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Strokovna literatura > Publikacije > Podjetje in delo
 

Literatura

Stran 1 / 154
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3832)
Publikacija Članek
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Presoja ravnanj podjetja s prevladujočim položajem po učinku: reforma Evropske komisije in njena (delna) recepcija v sodni praksi EU

Luka Bernard, 1.6.2017

Varstvo konkurence, cene, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Luka Bernard, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtor v prispevku obravnava osnovni koncept reforme Evropske komisije glede zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana na podlagi 102. člena PDEU. Bistvo te reforme je opustitev formalistične presoje ravnanj podjetij s prevladujočim položajem in implementacija presoje po učinku. Članek obravnava principe presoje zlorabe prevladujočega položaja po učinku iz Navodil Komisije. Predstavljen je tudi vpliv te reforme Komisije na nedavno sodno prakso Sodišča EU. Ključne besede: konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, formalistična presoja, presoja po učinku, izključevalne zlorabe Title: Assessment of Dominant Undertakings Conduct by Effect: Reform of the European Commission and its (Partial) Reception in the Judicial Practice of the EU Abstract: The author discusses a general concept of the European Commission''s reform regarding abuses of dominant position, which is prohibited in accordance to Article 102 TFEU. Focal point of this reform is abandonment of a form-based approach regarding abuses of dominant position and implementation of an effects-based approach. Principles of an effects-based approach from the Communication from the Commission are examined in detail. It also examines European Commission''s reform impact on recent CJEU jurisprudence. Key words: competition law, abuse of dominant position, form-based approach, effects-based approach, exclusionary abuses
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Socialna država in država blaginje - sopomenki ali le vsebinski blizuzvočnici?

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.6.2017

Pravoznanstvo

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Prispevek obravnava koncepta socialne države in države blaginje v okviru demokratične pravne države. Predstavljeni so temelji socialne normativne države, primerjalnopravni vidiki oblik socialnih držav ter usmeritve nacionalne in evropske socialne politike. Analizirani so sistem države blaginje in razlike v razmerju do socialne pravne države. Obravnavana so tudi temeljna načela in cilji socialne države in države blaginje. V sklepu so osvetljeni izzivi moderne socialne države. Ključne besede: socialna država, pravna država, država blaginje, socialne pravice, sistem socialne varnosti Title: Social State and Welfare State - Synonyms or Mere Contextual Paronyms? Abstract: The article deals with the concept of a social state and a welfare state within the framework of a democratic state of law. The foundations of a social normative state are presented, the comparative legal aspects of the forms of social states and the trends of the national and European social policy. The system of a welfare state was also analysed as well as the differences in relation to a social state of law. The founding values and goals of a social state and a welfare state are also presented. The conclusion highlights the challenges of a modern social state. Key words: social state, state of law, welfare state, social rights, social security system
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Pogoji za začetek del in rok za dokončanje del v gradbeni pogodbi ter posledice zamude

Vesna Sodja, 1.6.2017

Obligacije, Urejanje prostora

Vesna Sodja, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izpolnitev dejanskih in pravnih pogojev za začetek gradbenih del, posledice zamude z uvedbo v delo ter posebnosti pogodbene kazni, ki je dogovorjena v gradbeni pogodbi. Ključne besede: gradbena pogodba, dejanski pogoji, pravni pogoji, zamuda, uvedba v delo, pogodbena kazen Title: Conditions for the Start of Works and the Deadline for Completing Construction Works in a Construction Contract and Consequences of Delay Abstract: The authoress deals with the fulfilment of the actual and legal conditions for the start of construction works, the consequences of delay with the introduction to work, as well as the specifics of the contractual penalty, which is agreed in the construction contract. Key words: construction contract, actual conditions, legal conditions, delays, introduction to the work, contractual penalties
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

Saša Prelič, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Dejansko stanje: Družba A je pravna naslednica pooblaščene investicijske družbe (PID) in naj bi se statusno preoblikovala, konkretno po šestem odstavku 5. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID). Pravna vprašanja: 1. Ali posamezni delničar družbe A v primeru združitve družbe A z družbo X in v primeru drugih statusnih preoblikovanj, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pridobi pravico do denarne odpravnine in hkrati ohrani vrednostne papirje družbe A (kot pravne naslednice PID)? ... Title: Obligation of Payment of Financial Severance Fee of the Legal Successor of PID Due to its Status Transformation According to ZPNPID
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Smartphone wars und Missbrauch marktbeherrschender Stellung durch Inhaber standardessentieller Patente

Jure Globočnik, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

Jure Globočnik, Podjetje in delo, 3-4/2017Zusammenfassung: Der vorliegende Aufsatz behandelt standardessentielle Patente (SEP) im Lichte des Europäischen Marktmachtmissbrauchsverbots (Art. 102 AEUV). Nach einer einleitenden Vorstellung der Standardsetzung und der FRAND-Verpflichtungen (engl. fair, reasonable and non-discriminatory) wird das Verhältnis zwischen Kartellrecht und Patentrecht erörtert. Dabei ist festzustellen, dass heutzutage die beiden Rechtsgebiete als komplementär betrachtet werden. Im zentralen Teil des Aufsatzes wird der Frage nachgegangen, wann eine Handlung des SEP-Inhabers als missbräuchlich im Sinne des Europäischen Kartellrechts angesehen werden kann. Zunächst werden die Besonderheiten der Marktbeherrschung auf Technologiemärkten vorgestellt, insb. die hohen Wechselkosten und die sich daraus ergebenden Lock-in-Effekte. Danach werden einzelne Missbrauchskonstellationen kritisch erörtert, beginnend mit Lizenzverweigerung und Lizenzierung zu diskriminierenden, unfairen bzw. unangemessenen Bedingungen. Besondere Aufmerksamkeit wird der gerichtlichen Geltendmachung von Ansprüchen aus Patentverletzung und der damit verbundenen Huawei-Entscheidung des EuGH gewidmet. Diese Rechtsfrage war in jüngster Zeit nämlich Gegenstand zahlreicher Gerichtsentscheidungen und lebhafter Diskussionen in der Literatur und ist für die beteiligten Unternehmen von erheblicher wirtschaftlicher Bedeutung. Abschließend wird die Sanktionierbarkeit des Patenthinterhalts im Europäischen Recht erörtert und mit der US-amerikanischen Regelung verglichen. Schlagwörter: Missbrauch marktbeherrschender Stellung, Marktmachtmissbrauch, standardessentielle Patente (SEP), Art. 102 AEUV, Patentverletzungsklage, smartphone wars, Huawei-Entscheidung, Kartellrecht, Patentrecht Naslov: Smartphone wars in zloraba prevladujočega položaja imetnikov patentov, ki so bistveni del standarda Povzetek: V prispevku so ovrednoteni patenti, ki so bistveni del standarda (angl. standard-essential patent) v luči prepovedi z
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisna bančna garancija in primerljiva zavarovanja

Maja Vesenjak, 1.6.2017

Obligacije

Maja Vesenjak, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku avtorica primerja bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Predstavljena so zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva po tem, da niso odvisna od temeljnega posla ali da udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo so izbrani pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menični dolžniki, bančna obveznost plačila (BPO) in stand-by akreditiv. Za vsako od zavarovanj je po predstavitvi pojasnjeno, kdaj so pravice in obveznosti iz njega enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva nobeno izbrano zavarovanje ni zakonsko urejeno.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Fizična delitev solastne nepremičnine

Ana Javh, 1.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Ana Javh, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorica obravnava fizično delitev solastne nepremičnine s poudarkom na vprašanju deljivosti solastne nepremičnine s stavbo. Da bi lahko prišlo do fizične delitve stavbe in s tem do vzpostavitve etažne lastnine, je potrebno predhodno ugotoviti, ali je to stavbo mogoče razdeliti na dve ali več samostojnih funkcionalnih enot. Največkrat so za dosego tehnično ustrezno prilagojene stavbe potrebni določeni gradbeni posegi. Dilema je, kako naj sodišče odloči v primeru, če eden od solastnikov ne da soglasja za izvedbo teh gradbenih del in kritje njihovih stroškov: ali šteti, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča zato, ker sodišče ne more nadomestiti solastnikovega soglasja, ali pa v določenih primerih kljub temu dopustiti fizično delitev nepremičnine z ustanovitvijo etažne lastnine. Avtorica meni, da bi moralo sodišče ob ugotovitvi, da vlaganja niso znatnejše vrednosti, omogočiti fizično delitev solastne nepremičnine in tako dati varstvo uzakonjenemu primarnemu interesu solastnika po fizični delitvi.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Obveznosti bank v zvezi s podaljšanjem kreditnih linij

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 1.6.2017

Obligacije, Banke in hranilnice

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Avtorja v prispevku obravnavata obveznosti bank, ki izhajajo iz kreditnih razmerij, do kreditojemalcev. Pri tem skušata ob upoštevanju splošnih načel obligacijskega prava odgovoriti na vprašanji, ali lahko iz kreditnega razmerja izhaja obveznost banke, da kreditno razmerje podaljšuje, in v kakšnih okoliščinah se takšna obveznost lahko pojavi. Obravnavata tudi protipravnost ravnanja bank in morebitno odškodninsko obveznost v primeru, da banka neutemeljeno ne podaljša kreditnega razmerja.
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Zloraba položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pravilo podjetniške presoje - skupna uporaba

Miha Šlamberger, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šlamberger, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Članek poskuša prikazati ugotovitve avstrijske teorije in sodne prakse na področju presoje kazenske in civilne odgovornosti višjih bančnih uslužbencev. Potrjuje že doslej jasno izraženo zahtevo teorije in sodne prakse, da je za pravilno kazensko obravnavo tako imenovanega kaznivega dejanja zlorabe položaja potrebno dobro poznavanje pravil ZGD-1 o prosti poslovni presoji in zahtevani skrbnosti organov vodenja in nadzora. Prav tako je ključna obravnava vsake poslovne odločitve z vidika presoje okoliščin ex ante. Ključne besede: prosta poslovna presoja, zloraba položaja v Avstriji, tvegani posli, kazenska in civilna odgovornost Title: Abuse of Position or Trust in Business Activity and Business Judgement Rule - Combined Use Abstract: The article attempts to present the findings of the Austrian theory and judicial practice regarding the criminal and civil liability of senior banking employees. It confirms the already clearly stated position of the theory and practice that a sound knowledge of the Business Judgement Rule and the ZGD-1 rules on required diligence of the company''s managing and supervisory body are essential for the right criminal qualification of the so called abuse of position acts. An ex ente treatment of all given circumstances for the judgement of a business decision is also essential. Key words: business judgement rule, abuse of position in Austria, risk business, criminal and civil liability
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Vsebina PID št.3-4/2017

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017stran 433 Miha Kerin Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta Independence, Potential Conflict of Interest and Conflict of Interest for Members of the Supervisory Board stran 470 Dušan Jo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neobstoječa pogodba : izpodbojna pogodba

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Če nekoga prisiliš, da s teboj sklene posojilno pogodbo, mu nato izročiš posojilo ter pridobiš nasprotno terjatev (vračilo posojila z obrestmi), potem gre za dejanski položaj izpodbojne pogodbe (45. člen OZ). Če pa, drugače, nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, pa tu sploh ne gre za veljavno posojilno pogodbo. Ta je neobstoječa (ker volja skleniti resnično pogodbo niti pod prisilo ni bila podana - 15. člen OZ), listina, ki jo navzven izkazuje ter v kateri se prisiljena stran zavezuje vrniti neobstoječe posojilo, pa je nična. Title: Non-existent Contract: Voidable Contract
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Predvidljivost škode - dokazovanje

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Temeljno načelo nepogodbenega odškodninskega prava pa je, da se oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (169. člen OZ). Odraz tega načela v pogodbenem pravu je, da ima pogodbi zvesta stranka zoper kršitelja pogodbe zahtevek za povrnitev celotne vrednosti izjalovljenega pogodbenega pričakovanja. Povrnjeno ji mora biti, kar je pričakovala na podlagi pogodbe, saj mora sicer sama nositi posledice kršitve pogodbe nasprotne pogodbene stranke; to pa bi bilo v nasprotju z načelom pacta sunt servanda, ki ne pomeni le, da je treba pogodbo izpolniti, temveč tudi, da mora imeti v primeru kršitve pogodbe prikrajšana stranka na razpolago učinkovite sankcije. V tem pomenu je pravilo o omejitvi odškodnine na predvidljivo pogodbeno škodo izjema od načela popolne odškodnine. Ko je tako, pa ni nelogično, da je kršitelj pogodbe tisti, ki mora uveljavljati izjemo (nepredvidljivost škode), ki ga razbremenjuje. Title: Predictability of Damage - Evidence Bringing
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neskladnost določbe Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora z Ustavo

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Ustavno sodišče, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: 1. Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta. ... Title: Inconsistency of a Provision of the Forfeiture of Assets of Illegal Origin Act with the Constitution
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Davčna utaja in njena finančna preiskava

Primož Baucon, 1.6.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Davki občanov in dohodnina

Primož Baucon, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: Popolno ali delno izogibanje davčnim obveznostim ter nepravočasno izpolnjevanje teh obveznosti in drugih povezanih obveznosti (dajatev) ne pomeni le kršitve pravnih norm, ampak povzroča tudi nedopustne posledice in protipravna stanja. Zaradi tega vse sodobne zakonodaje predvidevajo sistem davčnih kaznivih dejanj in kazenskih sankcij. Zaradi varstva fiskusa je treba zagotoviti pravilno uporabo materialnega davčnega in kazenskega prava, in to enako za vse storilce teh dejanj. Države pogosto zaostrujejo kazni zoper tiste, ki svojih davčnih obveznosti ne izpolnjujejo pravočasno. Avtor analiza glavne značilnosti in elemente kaznivega dejanja davčne utaje kot temeljnega fiskalnega kaznivega dejanja. Ukrepi (finančna preiskava), ki se izvajajo z namenom odkrivanja davčnih kaznivih dejanj, so ena izmed oblik davčne kontrole. Avtor opredeli pojem finančne preiskave in predstavi njene glavne značilnosti, metode, tehnike oziroma elemente. Ključne besede: davčna utaja (zatajitev), izogibanje plačevanja davkov, davčna goljufija, davčna kazniva dejanja, kaznivo dejanje, odkrivanje, dokazovanje, finančna preiskava Title: Tax Evasion and its Financial Investigation Abstract: A complete or partial evasion of the duty to pay taxes as well as an untimely fulfilment of this duty and of the other tax related duties (amounts) is not only a breach of the legal norms but it also causes wrongful consequences and unlawful situations. For the given reason, all the contemporary criminal legislations envision a system of the tax-related criminal offences and sanctions. In order to protect the fiscus, it is necessary to provide proper application of the substantive tax and criminal laws, and law should be applied equally to all perpetrators of these criminal acts. Countries often resort to tightening of criminal sanctions against those who do not fulfil their tax obligations on time. The author analyses the main features and elements of the criminal offence of
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Sodba Sodišča v zadevi C-398/15 z dne 9. marca 2017

Avtor ni naveden, 1.6.2017

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: "Predhodno odločanje - Osebni podatki - Varstvo posameznikov pri obdelavi teh podatkov - Direktiva 95/46/ES - Člen 6(1)(e) - Podatki, ki se objavijo v registru družb - Prva direktiva 68/151/EGS - Člen 3 - Prenehanje zadevne družbe - Omejitev dostopa tretjih oseb do teh podatkov" Title: Judgment of the Court in Case C 398/15 of 9 March 2017
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄3-4

Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta

Miha Kerin, 1.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Kerin, Podjetje in delo, 3-4/2017Povzetek: V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega svet
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

Damjan Možina, 1.4.2017

Obligacije

Damjan Možina, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev. Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claiman
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Vsebina PID št.2/2017

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Vsebinsko kazalo
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Romana Gajšek, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Romana Gajšek, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi

Vesna Kranjc, 1.4.2017

PRORAČUN

Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

Saša Prelič, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2017Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati. Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Pristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku

Ana Kerševan, 1.4.2017

Civilni sodni postopki

Ana Kerševan, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva. Ključne besede: začasni ukrepi, arbitr
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA

Janko Keček, 1.4.2017

TRGOVINA

Janko Keček, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA. Podana je primerjava med odločitvami sodišč v ZDA ter ureditvijo v Tretjem in Drugem restatementu. Pri tem je pozornost namenjena predvsem ureditvi v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativni načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu ... Predstavljeni so tudi razlogi, zakaj Tretji restatement (v nasprotju z Drugim) ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže na različne temelje odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del prispevka pa je tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja in koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko v pomoč tudi pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna. Ključne besede: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test napake, kategorije napake
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost direktorja in pravilo podjetniške presoje

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Director and the Business Judgement Rule Povzetek: Odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji je materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Sklep skupščine drugotožeče stranke proti UK ni bil niti zatrjevan, niti izkazan. Zato ni izpolnjen materialni pravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe drugotožeče stranke proti UK. Drugotožeča stranka za vložitev tožbe proti JŠ ni imela pravnega, ampak le ekonomski interes, kateremu pa sodišče pravnega varstva ne nudi. Podjetniška odločitev, ki se (kasneje) izkaže za škodljivo, še ne more pomeniti ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti članov uprave oziroma direktorjev družbe z omejeno odgovornostjo. Presoja skrbnosti ravnanja uprave kot poštenega in dobrega gospodarstvenika v skladu s pravilom poslovne presoje (Business Judgement Rule). Sklep in sodba VSL I Cpg 171/2012
Naslovnica
Podjetje in delo, 2017⁄2

Odškodninska odgovornost naročnika do podizvajalca zaradi neunovčitve bančne garancije

Avtor ni naveden, 1.4.2017

Obligacije, PRORAČUN

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2017Title: Liability for Damages of the Contracting Authority to the Subcontractor due to Unrealized Bank Guarantee Povzetek: Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice. Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije. Sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 9/2015
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 154 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPodjetje in delo
8(481) 7(79) 6(41) 6-7(1179)
5(383) 5-6(208) 4(73) 3(68)
3-4(432) 2(442) 1(446)

Leto objave

2017(45) 2016(131) 2015(115) 2014(123)
2013(123) 2012(132) 2011(146) 2010(134)
2009(155) 2008(142) 2007(141) 2006(143)
2005(155) 2004(179) 2003(188) 2002(203)
2001(207) 2000(170) 1999(201) 1998(184)
1997(140) 1996(168) 1995(130) 1994(113)
1993(110) 1992(83) 1991(71)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž