Literatura
Stran 1 / 131 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 3264)
|
| Publikacija |
Članek |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Vsebina PID št.5/2012
Avtor ni naveden, 10.8.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012Članki/Articles stran 733 Gregor Drnovšek Razpolaganje z vložki pred vpisom delniške družbe v register Disposing of the Capital Contribution Prior to the Joint Stock Company's Registration Članki/Articles stran 774 Renato V |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Kdo je potrošnik
Simon Tertnik, 10.8.2012
TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Simon Tertnik, Podjetje in delo, 5/2012V prispevku je sistematično predstavljen pojem potrošnika v pravnem redu Evropske unije. V prvem delu so opredeljeni pravni subjekti, ki jih direktive EU s področja varstva potrošnikov štejejo za potrošnike. To zajema tudi vprašanje osebne veljavnosti potrošniškega prava EU. V drugem delu je kritično obravnavan pojem povprečnega evropskega potrošnika. Ta je neločljivo povezan ne le z razvojem potrošniškega prava, temveč tudi z vzpostavitvijo ustreznega ravnovesja med potrošniškim pravom na eni ter konkurenčnim pravom in pravom evropskega notranjega trga na drugi strani. Vsa izvajanja so problemsko zastavljena in utemeljena tako s sodno prakso Sodišča EU, ki ima pri razvoju pojma potrošnika vodilno vlogo, kot tudi z mnenji uveljavljenih avtorjev s področja potrošniškega prava. Na relevantnih mestih so predstavljene tudi možnosti razvoja pojma potrošnika v prihodnosti. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Usoda akcesornih zavarovanj v primeru prenehanja insolventnega dolžnika
Renato Vrenčur, 10.8.2012
Obligacije
|
| Renato Vrenčur, Podjetje in delo, 5/2012Poslovna praksa zahteva uporabo različnih instrumentov zavarovanj obveznosti. S tem se okrepi upnikov položaj v primeru neplačevitosti dolžnika, še zlasti v primeru stečaja ali izvršbe. Izbira ustreznega zavarovanja je še toliko bolj pomembna v obdobju recesije, ko se gospodarski subjekti spopadajo s kronično nelikvidnostjo in insolventnostjo. Nekateri instrumenti zavarovanj so izrazito akcesorne narave (hipoteka), medtem ko drugi predstavljajo tipične neakcesorne modele zavarovanj. Poznavanje omenjene pravne narave obravnavanih instrumentov pa je več kot nujno za ustrezno izbiro in uporabo posameznih modelov v praksi. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Pravni položaj prokurista (2)
Aleš Perko, 10.8.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije
|
| Aleš Perko, Podjetje in delo, 5/2012Poudarek v prispevku je na obravnavi pravnega položaja in pristojnosti prokurista, poleg tega pa so celovito predstavljena tudi druga področja instituta prokure. Kot bistveno vprašanje, kar poskuša biti tudi rdeča nit prispevka, je predstavljeno vprašanje oziroma ločevanje pristojnosti med prokuristom in zakonitim zastopnikom družbe, pri čemer se izhaja iz osnovnega koncepta prokure kot vrste pooblastila. Na to se navezuje tudi subsidiarna uporaba nekaterih pravil iz zakonske ureditve mandatne pogodbe. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Geografski učinki varstva znamke skupnosti
Avtor ni naveden, 10.8.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012Blagovna znamka Skupnosti je unitarne narave: njen cilj je enotno varstvo in učinkovanje na celotnem območju Evropske unije. Takšno zaščito znamke Skupnosti je mogoče doseči le, če se učinki sodnih odločb nacionalnih sodišč, ki prepovedujejo nadaljnja kršitvena ali ogrozitvena ravnanja kršitelju znamke Skupnosti, po pravilu raztezajo na celotno ozemlje Evropske unije. Osrednje vprašanje, ki ga avtorja v članku obravnavata, je, ali takšne prepovedne odločitve nacionalnih sodišč same po sebi avtomatično in brezpogojno polno učinkujejo na celotnem območju Evropske unije ali pa je njihovo geografsko vserazsežnost v določenih okoliščinah vendarle mogoče omejiti. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Ob 20-letnici notranjega trga EU: dosežki in izzivi za prihodnost
Janja Hojnik, 10.8.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Janja Hojnik, Podjetje in delo, 5/2012Prispevek je nastal ob dvajsetletnici delovanja notranjega trga, ki jo bo EU slavila konec leta 2012. Prikazuje proces oblikovanja notranjega trga - vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil postavljen cilj vzpostavitve skupnega trga, prikazuje težave pri njegovem uresničevanju in ukrepe za dejansko uresničitev. Avtorica analizira sodobne razprave o težavah notranjega trga v sedanjosti in njegovi vlogi v prihodnosti. V zadnjem delu podaja ugotovitve o slovenskem članstvu na notranjem trgu v zadnjih osmih letih. Avtorica ugotavlja, da mora vsaka država članica razumeti, da nobena integracija, tako tudi ne notranji trg EU, ni v vseh vidikih pozitivna, ampak je samo v povprečju bolj pozitivna kot negativna. Ne moremo torej pričakovati, da bodo prav vsi državljani in podjetja imeli koristi od slovenskega članstva na notranjem trgu, temveč samo tisti, ki se lahko najbolje prilagodijo njegovim načelom. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Presoja sodišča o odškodninski odgovornosti uprave (2)
Primož Obal, 10.8.2012
Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Primož Obal, Podjetje in delo, 5/20121. Uvod 2. Katalogizacija vrst poslovanja 3. Razmejitev med pravilom poslovne presoje in pravili upravljanja javnih gospodarskih družb 4. Splošno o pravilu poslovne presoje (business judgment rule) 4.1. "Business judgment rule" v korporacijskem pravu ZDA 4.2. "Regel für unternehmerische Entsc |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Niila Jääskinena, predstavljeni 15. decembra 2011, zadeva C-378/10
Avtor ni naveden, 10.8.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012"Svoboda ustanavljanja - Člena 49 PDEU in 54 PDEU - Prenos sedeža družbe iz ene države članice v drugo z menjavo veljavnega nacionalnega prava ('čezmejna ponovna ustanovitev kapitalske družbe') - Nacionalna ureditev, ki ne dovoljuje, da se v nacionalni register družb kot pravna prednica vpiše družba, ustanovljena v drugi državi članici - Nacionalna ureditev, ki dovoljuje vpis take navedbe, če je pravna prednica družba, ustanovljena na Madžarskem" |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Poravnava in podlage
Avtor ni naveden, 10.8.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012Odprava spora oziroma negotovosti predstavlja podlago (causo oziroma pogodbeni razlog) poravnave. S sklenitvijo dogovora pa stranki medsebojnega spora nista prekinili in nista odpravili negotovosti o medsebojnih obveznostih in pravicah. Iz njegove vsebine jasno izhaja, da je mogoče tudi po njegovi sklenitvi (ne)utemeljenost izplačila v poravnavi dogovorjenega zneska odškodnine ponovno ugotavljati v sodnih ali drugih postopkih. Dogovor torej nima podlage, ki je lastna pogodbi o poravnavi, kot jo urejajo 1050. do 1059. člen OZ. Pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora je bil izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje dogovora bi zato privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja. Zato nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava - načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih iz 4. člena OZ, načelu vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ kot tudi omejitvam pogodbene svobode iz 3. člena OZ, in je upoštevaje četrti odstavek 39. člena in prvi odstavek 86. člena OZ ničen. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Imenovanje posebnega zastopnika za vložitev odškodninskega zahtevka
Bratina Borut, Bratina Miha, 10.8.2012
Obligacije, Civilni sodni postopki
|
| Borut Bratina, Miha Bratina, Podjetje in delo, 5/2012Kdaj je po 327. členu ZGD-1 treba imenovati posebnega zastopnika za vložitev odškodninskega zahtevka zoper obstoječega člana nadzornega sveta (NS)? 2. Ali bi skupščina delniške družbe morala v konkretnem primeru imenovati posebnega zastopnika za uspešno vložitev odškodninske tožbe zoper obstoječega člana NS? |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Kršitev predkupne pravice
Avtor ni naveden, 10.8.2012
Obligacije
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012OZ v 512. členu ureja posledice kršitve predkupne pravice drugače, kot jih je določal ZOR v 532. členu. Govori o razveljavitvi pogodbe in prodaji stvari predkupnemu upravičencu pod enakimi pogoji. Takšna ureditev napotuje na razlago, da neveljavnost zavezovalnega posla povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega posla. Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč v razmerju do zavezovalnega posla kavzalen pravni posel (če odpade zaveza, se spodmakne podlaga za razpolago). |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Razpolaganje z vložki pred vpisom delniške družbe v register
Gregor Drnovšek, 10.8.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 5/2012Zakon ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali lahko poslovodstvo že pred vpisom delniške družbe v register razpolaga s premoženjem, ki so ga zagotovili delničarji. Odgovor je treba iskati v pravnih značilnostih pravne tvorbe, ki nastane z ustanovitvijo družbe pred njenim vpisom v register. Prav zakonska ureditev teh značilnosti pa se izkaže za zastarelo in njeno pravno vrednotenje terja, da jo uporabimo sodobnemu času primerno. Tako se izkaže, da je pravna narava te pravne tvorbe bliže v register vpisani družbi, kot pa to nakazujejo določbe zakona. |
 Podjetje in delo, 2012/5 |
Povračilni zahtevek in izpodbojna tožba
Avtor ni naveden, 10.8.2012
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 5/2012Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) v prvem odstavku 129. člena ne določa, da je hkrati z izpodbojno tožbo treba uveljavljati tudi morebitni povračilni zahtevek. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka iz prvega odstavka 129. člena ZPPSL. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
(Ne)sprejemljiva ponudba v postopkih javnega naročanja
Bilbija Maja, Jeršič Nataša, 18.6.2012
PRORAČUN
|
| Maja Bilbija, Nataša Jeršič, Podjetje in delo, 4/2012Avtorici obravnavata problematiko izločitve ponudb v postopkih javnega naročanja zaradi nesprejemljivosti ponudb in uveljavljanje pravnega varstva v primeru izločitve iz tega razloga. Opozarjata na razliko pri dokazovanju zagotovljenih sredstev naročnikov v primeru neposrednih proračunskih uporabnikov oziroma posrednih proračunskih uporabnikov, problematiko dokazovanja primerljivosti cen na trgu ter razliko med ocenjeno vrednostjo javnega naročila ter zagotovljenimi sredstvi naročnika. Prikazana je razlika med izločitvijo ponudbe iz postopka javnega naročila zaradi njene nesprejemljivosti in zavrnitvijo vseh ponudb. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Sodba Sodišča v zadevi C-271/09 z dne 21. decembra 2011
Avtor ni naveden, 18.6.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 4/2012"Neizpolnitev obveznosti države - Prosti pretok kapitala - Področje uporabe - Odprti pokojninski skladi - Omejevanje kapitalskih naložb v tujini - Sorazmernost" V zadevi C-271/09, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 16. julija 2009, Evropska ko |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Sodba Sodišča v zadevi C-185/11 z dne 26. januarja 2012
Avtor ni naveden, 18.6.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 4/2012"Neizpolnitev obveznosti države - Neposredno zavarovanje, razen življenjskega zavarovanja - Direktivi 73/239/EGS in 92/49/EGS - Nepravilen in nepopoln prenos" V zadevi C-185/11,zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 18. aprila 2011, Evro |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Neposredna plačila podizvajalcem gradbene pogodbe, sklenjene po ZJN-2 iz leta 2006
Vesna Kranjc, 18.6.2012
PRORAČUN
|
| Vesna Kranjc, Podjetje in delo, 4/2012Ali sme naročnik plačati glavnemu izvajalcu njegovo potrjeno situacijo, če glavni izvajalec svoji situaciji ne priloži potrjene situacije podizvajalca? 2. Ali mora naročnik zavrniti (odložiti) plačilo glavnemu izvajalcu, dokler glavni izvajalec naročniku ne predloži tudi potrjene situacije podizvajalca? |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Pravna narava nakladnice
Boris Jerman, 18.6.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Boris Jerman, Podjetje in delo, 4/2012Avtor je z različnih zornih kotov obdelal nakladnico kot enega najstarejših in najpomembnejših dokumentov v pomorskih prevozih. Funkcija vrednostnega papirja je le ena izmed funkcij nakladnice in se je razvila nazadnje, čeprav je danes v praksi in teoriji od vseh najbolj poudarjena. Nakladnica se je začela razvijati kot dokument, ki je služil kot dokaz o prevzemu blaga. To funkcijo je ohranila še danes, vendar so se na njeni podlagi razvile še druge. Najprej je ta dokument pridobil legitimacijsko funkcijo, kar pomeni, da je lahko imetnik dokumenta na njegovi podlagi zahteval izročitev blaga. Ta funkcija, ki jo pravna teorija ne obravnava kot posebno funkcijo nakladnice, je bila le vmesna postaja do reprezentacijske funkcije nakladnice, ki ji daje lastnost vrednostnega papirja. Kot posebno funkcijo nakladnice velja omeniti še, da služi kot dokaz o sklenitvi prevozne pogodbe, vendar je treba nakladnico razlikovati od prevozne pogodbe, ki nima funkcije potrdila o prejemu blaga in vrednostnega papirja. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Perspektive davčne politike in nekatera aktualna vprašanja v Evropski uniji
Franc Pernek, 18.6.2012
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Franc Pernek, Podjetje in delo, 4/2012Članek obravnava nekatera aktualna vprašanja davčne politike zadnjih let v Evropski uniji s pogledi v prihodnost. Najprej so nakazani nekateri vidiki davčnih direktiv, in sicer: davek na dodano vrednost, davčne direktive v razmerju do primarnega prava, direktiva o matičnih in hčerinskih družbah, direktiva o obrestih in licenčninah, vprašanje načel lojalnega sodelovanja in izkrivljene konkurence. Prikazana je sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti glede davka po odbitku in tako imenovanega "kompenzacijskega" davka. Sledi predstavitev vsebine Dunajske konference iz leta 2008 z mnenji davčnih strokovnjakov, ki so v delovnih skupinah izmenjali poglede na skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Vsebina PID št.4/2012
Avtor ni naveden, 18.6.2012
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 4/2012stran 453 Borut Bratina Ustavno sporna novela ZGD-1E Constitutionally Disputed Amending Act ZGD-1E stran 459 Tanja Bratina (Ne)pošteno ravnanje ponudnikov pri določanju ponudbene cene Tenderers' (Un)fair Conduct in Determinin |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Ustavno sporna novela ZGD-1E
Borut Bratina, 18.6.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Borut Bratina, Podjetje in delo, 4/2012Avtor obravnava novelo ZGD-1E, ki z novima 10.a in 10.b členom omejuje člane poslovodstva ali organa nadzora v družbi, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, tako da ne morejo biti ustanovitelji, družbeniki, člani poslovodstva ali organa nadzora v drugi družbi še deset let od končanja insolvenčnih postopkov. Omejitev pa začne učinkovati "avtomatično" (ex lege) ob začetku insolvenčnega postopka oziroma postopka prisilnega prenehanja. Tako se tem osebam brez pravnomočne sodne odločbe omejuje ustavna pravica do svobodne gospodarske pobude in izbire ter opravljanja poklica. Avtor se zavzema za ustavno presojo novele ZGD-1E pred njeno uveljavitvijo. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
(Ne)pošteno ravnanje ponudnikov pri določanju ponudbene cene
Tanja Bratina, 18.6.2012
PRORAČUN
|
| Tanja Bratina, Podjetje in delo, 4/2012V prispevku so predstavljeni teoretični in praktični vidiki nepravilne ponudbe iz razloga, da je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. Prispevek prikazuje prepletanje konkurenčnega prava in prava javnih naročil ter poskuša opozoriti na nedoslednosti pri prenašanju posameznih pravil in institutov konkurenčnega prava na področje javnih naročil. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Zakon o prevzemih, odločba Ustavnega sodišča U-I-123/11-11
Avtor ni naveden, 18.6.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 4/2012Vrhovno sodišče zahteva presojo ustavnosti drugega stavka drugega odstavka 75. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1). Določba naj bi bila v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave), kar naj bi izkazovalo sprejetje Avtentične razlage drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 35/2011 - v nadaljevanju ORZPre75). Po mnenju predlagatelja je določba tako nejasna, da naslovniki ne morejo vedeti, kdaj jih doletijo sankcije iz 63. člena ZPre-1 (mirovanje glasovalnih pravic). Tako naj bi se zastavljalo vprašanje, kakšne dejanske situacije oziroma dejanske stanove izpodbijana določba ureja, kot na primer, ali je dejanski stan izpodbijane določbe izpolnjen že v položaju, ko oseba iz prvega odstavka 75. člena ZPre1 namerava pridobiti vrednostne papirje, ali pa šele v položaju, ko jih je že dejansko pridobila; ali za uresničitev dejanskega stanu zadostuje namera zgolj ene izmed oseb, ki delujejo usklajeno, ali pa se ta zahteva pri vseh osebah, ki delujejo usklajeno, itd. Nejasnosti izpodbijane določbe pa naj bi se |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Pravni položaj prokurista (1)
Aleš Perko, 18.6.2012
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
| Aleš Perko, Podjetje in delo, 4/2012Prispevek ponuja bralcu celovit oris instituta prokure. Temelji na pregledu domače pravne ureditve prokure, pri nekaterih področjih pa je predstavljena tudi ureditev v sorodnih pravnih sistemih (predvsem nemškem in avstrijskem, v manjšem delu tudi hrvaškem). Primerjalnopravna analiza pokaže, da poskuša večina obravnavanih pravnih sistemov institut prokure urediti na soroden oziroma vsaj primerljiv način, precej podobno pa se prokura obravnava tudi v literaturi. Kljub temu so pri nekaterih vprašanjih v literaturi pravna mnenja dokaj neenotna, prav tako tudi odgovorov na mnoga vprašanja ni mogoče najti niti v zakonu niti v obstoječi literaturi. |
 Podjetje in delo, 2012/4 |
Primerjalnopravni pogled na aktualna vprašanja davčnega ugotovitvenega postopka
Kobal Aleš, Pevec Aleksander, 18.6.2012
Poravnava davkov in prispevkov
|
| Aleš Kobal, Aleksander Pevec, Podjetje in delo, 4/2012Avtorja obravnavata aktualna vprašanja davčnega ugotovitvenega postopka, ki so se pokazala kot problematična med dolgoletnim spremljanjem slovenske davčne prakse. Ta je specifična po tem, da kljub zakonski urejenosti področja dokaznega postopka (celo v dveh predpisih) v določenih primerih deluje na drugačen način oziroma se pri izvajanju davčnega ugotovitvenega postopka ne upoštevajo vsa načela, ki bi jih bilo treba upoštevati, da bi lahko zagotovili dosledno spoštovanje načela zakonitosti odločanja in načela materialne resnice v davčnih zadevah. V želji po dosledni obravnavi vseh načel oziroma zahtev, ki prežemajo davčni ugotovitveni postopek, sta avtorja izvedla primerjalnopravno analizo posameznih dokaznih elementov davčnega ugotovitvenega postopka. Upoštevala sta pravne ureditve, ki imajo s temi vprašanji dolgoletno in bogato sodno in upravno prakso. |
|
|
Očisti
Publikacije
< VsiPodjetje in delo
Leto objave
Področja
1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE
2. PRAVNA PODROČJA
3. JAVNE FINANCE
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV
5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO
10. MEDNARODNO PRAVO
11. PRAVNOZNANSTVO
12. OSTALO
Priimek avtorja
|