Predložitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža za potrebe vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register

V skladu z 2.a členom Zakona o sodnem registru (ZSReg)³ o vpisih v sodni register odločajo sodišča, pri čemer se postopek za vpis v sodni register po prvem odstavku 9. člena ZSReg praviloma začne z vložitvijo predloga za vpis v sodni register. Skladno s prvim odstavkom 10. člena ZSReg mora sodišče opraviti vpis v sodni register, če:

1. je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba,

2. so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register, in

3. je zahtevek za vpis v skladu z zakonom.

Prvi odstavek 32. člena ZSReg določa, da registrsko sodišče o zahtevku za vpis v sodni register praviloma odloči brez naroka, skladno s prvim odstavkom 34. člena ZSReg pa ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi, da:

1. izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu,

2. listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini,

3. so bile listine izdane v predpisanem postopku in

4. so izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.

Čeprav mora registrsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZSReg oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji, je mogoče ugotoviti, da je pri tej oceni registrsko sodišče omejeno zgolj na presojo, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 10. člena ZSReg oziroma prvem odstavku 32. člena ZSReg, ne pa na presojo drugih vprašanj, povezanih s posameznim predlaganim vpisom v sodni register.

Skladno s prvim odstavkom 29. člena ZSReg registrsko sodišče v postopku predhodnega preizkusa predloga za vpis preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis, in sicer:

1. ali je predlog vložila upravičena oseba,

2. ali so predlogu priložene vse predpisane listine,

3. ali je predlog vložen na obrazcu, če je ta predpisan in v potrebnem številu izvodov, in

4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.

Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register, in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, predlagatelju postavi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni (v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSReg). V skladu z isto določbo sodišče predlog zavrže, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi. Po tretjem odstavku 12. člena ZSReg rok za odpravo pomanjkljivosti sodišče določi predlagatelju z odredbo, zoper katero v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZSReg ni dovoljena posebna pritožba.

To pomeni, da lahko predlagatelj vpisa v sodni register odredbo, ki po njegovem mnenju ni bila izdana v skladu z veljavnimi predpisi, izpodbija šele naknadno, kar vodi v podaljšanje postopka vpisa v sodni register. Posledično predlagatelji vpisov v sodni register pogosto ravnajo v skladu z odredbami registrskih sodišč, čeprav se z njimi ne strinjajo, saj je takšno ravnanje povezano z manjšimi stroški in vodi v hitrejšo izvedbo vpisa v sodni register. Tudi v primerih odredb registrskih sodišč, kakršne so obravnavane v tem prispevku, bodo stranke v nekaterih primerih ravnale na takšen način, saj jim bo bolj kot varovanje kupnine kot poslovne skrivnosti pomembna čim hitrejša izvedba vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register. To pa še ne pomeni, da so takšne odredbe registrskih sodišč pravilne.

Na podlagi ZSReg je bila sprejeta Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register⁴ ("Uredba"), ki natančneje določa vsebino predlogov za vpis v sodni register ter listine in dokaze, ki jih je treba priložiti predlogom.⁵ Po 1. točki prvega odstavka 43. člena Uredbe je treba v primerih odsvojitev poslovnih deležev⁶ predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Poleg tega je treba po prvem odstavku 42. člena Uredbe predlogu za vpis priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z omenjeno listino.

Iz zgornjih določil je mogoče ugotoviti, da določbi 42. in 43. člena ZSReg ne zahtevata predložitve pogodbe o prodaji poslovnega deleža kot zavezovalnega pravnega posla oziroma drugega zavezovalnega pravnega posla. Listina, katere predložitev je zahtevana na podlagi 2. točke prvega odstavka 29. člena ZSReg, je namreč pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža iz tretjega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)⁷ in torej zgolj pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža kot razpolagalni pravni posel.⁸ Iz takšne pogodbe namreč izhaja volja strank, da pride do prenosa poslovnega deleža z odsvojitelja na pridobitelja, zgolj z njo pa prihaja do pravnih posledic v razmerju do družbe.⁹

Pogodba o prodaji poslovnega deleža sama po sebi zavezuje le stranki, med obveznostmi, ki jih prevzameta stranki, pa na strani prodajalca poslovnega deleža ustvarja obveznost, da prenese poslovni delež na kupca poslovnega deleža. Šele s prenosom poslovnega deleža, do katerega pride s sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, pa nastanejo pravne posledice v razmerju do družbe oziroma drugih družbenikov. Upoštevati je treba tudi, da zavezovalni pravni posel za sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ni nujno pogodba o prodaji poslovnega deleža, temveč je lahko podlaga za prenos poslovnega deleža tudi v drugih poslih obligacijskega prava, na primer v darilni ali menjalni pogodbi.

Razlog, zakaj je kljub navedenemu vseeno treba podrobneje preučiti vprašanje predložitve pogodbe o prodaji poslovnega deleža sodnemu registru ob vložitvi predloga za vpis prenosa poslovni delež v sodni register, je, da morajo biti pogodbe o prodaji poslovnih deležev v skladu z veljavnimi (slovenskimi) predpisi priložene pogodbam o odsvojitvi poslovnih deležev. Glede na to, da tretji odstavek 481. člena ZGD-1 za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža zahteva njeno sklenitev v obliki notarskega zapisa, je pri njeni sklenitvi¹⁰ treba upoštevati tudi določbe Zakona o notariatu (ZN).¹¹

Drugi odstavek 43. člena ZN določa, da je notar dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu, ali so z njim v drugačni pravni povezavi (t. i. povezani pravni posli). V skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZN se prepisi listin, ki predstavljajo povezane pravne posle in ki jih notarju predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi notar sicer razpolaga, priložijo notarskemu zapisu.

Glede na to, da je pogodba o prodaji poslovnega deleža zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je sklenjena pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža kot razpolagalni pravni posel, ta po naravi stvari predstavlja povezan pravni posel pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža. Posledično je mogoče ugotoviti, da pogodba o prodaji poslovnega deleža v skladu s (slovenskimi) predpisi mora biti priložena notarskemu zapisu pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Enako pa velja tudi za morebitne druge posle obligacijskega prava, ki bi predstavljali podlago za prenos poslovnega deleža.

Skladno z navedenim udeleženci pravnih poslov, pri katerih pride do prodaj in prenosov poslovnih deležev, pogodbe o prodaji poslovnih deležev priložijo pogodbam o odsvojitvi poslovnih deležev. V pogodbah o odsvojitvi poslovnih deležev je običajno tudi izrecno vsebovana določba, da je kupnina za poslovni delež določena v pogodbi o prodaji poslovnega deleža in plačljiva v skladu z določili te pogodbe. Kupnina, dogovorjena za prodajo oziroma nakup poslovnega deleža, namreč ne predstavlja obvezne sestavine pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža kot razpolagalnega pravnega posla¹² in je stvar notranjega razmerja med strankama.¹³ Takšna navedba glede določitve kupnine in njenega plačila, sklenjena v obliki notarskega zapisa, pa tudi kaže na to, da je bil med strankama sklenjen dogovor o kupnini in njenem plačilu...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Martin Čarni: Predložitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža za potrebe vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 11-12, 2024

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
--------------------------------------------