Predlog je za obravnavo po skrajšanem postopku vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. V skladu z njim bi bili preiskovanci v parlamentarni preiskavi bolj zaščiteni kot zdaj.
Z enim od sprejetih dopolnil zakonska novela ne bi več uvedla predhodnega preizkusa zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ-ja ugotovila, da obstaja dvom o ustavni dopustnosti zahteve. Še vedno pa v predlogu ostaja možnost za sprožitev naknadne ustavnosodne presoje akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava.
Zakonska novela bi odpravila neustavnosti zakona, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, je v predstavitvi predloga dejala Klakočar Zupančič. Institut parlamentarne preiskave se je po njenih ugotovitvah sicer spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. "Če je ta institut prevečkrat uporabljen, se izvotli," je posvarila. Po njenih besedah niti zakon niti poslovnik o parlamentarni preiskavi vse od njunega sprejetja leta 1993 nista doživela korenitih sprememb.
Zakon mora po njenem prepričanju najti pravo razmerje med učinkovitostjo postopka na eni strani in varovanjem človekovih pravic in svoboščin na drugi. Zagotavljati mora izvajanje preiskave, hkrati pa tudi preprečevati zlorabljanje parlamentarne preiskave za politične boje med koalicijo in opozicijo.
>> Več: Ob obstrukciji opozicije na odboru sprejet predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi
