Reforme zdravstva, pokojninskega sistema in javnega sektorja ter ukrepi za večjo konkurenčnost gospodarstva ne pretresajo le slovenske politike in družbe, ampak vso Evropo. Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je na to temo v Ljubljani gostil peterico ministrov iz sosednjih držav in Slovaške.
Vsa Evropa išče rešitve za izzive staranja prebivalstva in konkurenčnosti, ne da bi ob tem sesula javne finance, pravi minister Klemen Boštjančič. Sloveniji se z reformami mudi tudi zato, ker so pogoj za črpanje pol milijarde evrov iz evropskega sklada za okrevanje. Kje se torej zatika z izhodišči ministrstva za delo za pokojninsko reformo? Nekatere podpiramo, druge popravljamo, odgovarja minister, konkretneje ne želi pojasnjevati. "Imamo relativno dober položaj zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ki nam omogoča, da nekatere ukrepe laže izvedemo, ki bi jih sicer težko," je dodal.
Tudi v Avstriji je po besedah ministra Magnusa Brunnerja v zakonu predvidena starost ob upokojitvi 65 let, dejanska pa le 62, in to je drago, pravi. "Če bi delali za en mesec dlje, bi prihranili 200 milijonov. Zato želimo upokojitveno starost vezati na pričakovano življenjsko dobo."
Tako Avstrija kot druge članice Unije pripravljajo spodbude za prostovoljno varčevanje v drugem stebru, v zasebnih skladih. "A realnost je drugačna, za Italijane je zagotavljanje pokojnin naloga države in spremeniti bi morali to kulturo, da bi kaj premaknili," pojasnjuje italijanski minister Gianfranco Giorgetti.
