Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 44)
|
| Naslov |
Področje |
| Cestnine
| Cene nekaterih surovin, storitev in energentov |
|
|
| Davčne olajšave
| Davki |
|
Davčna olajšava pomeni zmanjšanje letne davčne osnove zavezanca. Zmanjšanje se zavezancu prizna le za namene, ki so z zakonom opredeljeni, ter če so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca v letu, za katero se dohodnina odmerja. |
| Davek na dediščine in darila
| Davki |
|
Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščina, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. |
| Davek na plače
| Davki |
|
Davek plačujejo pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače in so zavezanci za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje. Davek se obračunava in plačuje od bruto plač. |
| Dnevnice za službena potovanja v tujino
| Plače |
|
Dnevnica je prejemek zaposlenega, ki se mu izplača kot povračilo stroškov za prehrano na službenem potovanju. |
| Dodatki za pomoč in postrežbo
| Pokojnine in invalidnine |
|
Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam, se odmeri v višini najmanj 70% zneska od osnove, ki jo določa zakon. Upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba potrebna pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne, pa se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega stavka. |
| Dohodninska lestvica
| Davki |
|
Zneski neto letnih davčnih osnov se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo. Zneske določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto. |
| Drugi družinski prejemki
| Socialni transferji |
|
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki so namenjeni staršem oziroma njihovim otrokom kot dodatni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Sem spadajo starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka ter delno plačilo za izgubljen dohodek. |
| Drugi osebni prejemki in povračila za zaposlene v javni upravi
| Plače |
|
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) vse zaposlene v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, agencijah, skladih, javnih zavodih, javnih podjetjih in v bankah, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti oziroma država ali, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma v večinski lasti države in v Slovenski razvojni družbi ter v drugih pravnih osebah javnega prava določa dnevnice, kilometrino, povračilo stroškov prenočevanja, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, terenski dodatek, regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje ter odpravnino ob odhodu v pokoj. |
| Državne pokojnine
| Pokojnine in invalidnine |
|
Pravico do državne pokojnine pridobi oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in starostjo 65 let (ter ob izpolnjevanju še drugih z zakonom določenih pogojev), ki nima pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Državna pokojnina znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove. |
| Invalidnine za telesno okvaro
| Pokojnine in invalidnine |
|
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica: - poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30%, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (odmeri se v odstotku od zneska osnove, ki jo določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106-4965/1999) in v odstotku glede na stopnjo telesne okvare); - bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50%, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne (invalidnina znaša 70% zneska, določenega za telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). |
| Koeficienti povprečne rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih
| Statistični koeficienti |
|
Ti koeficienti se usklajujejo enkrat letno in primerjajo rast cen industrijskih izdelkov decembra tekočega leta s cenami v posameznih mesecih v letu. |
| Koeficienti povprečne rasti cen na drobno oz. cen življenjskih potrebščin
| Statistični koeficienti |
|
Ti koeficienti se usklajujejo enkrat letno in primerjajo rast cen na drobno/cen življenjskih potrebščin decembra tekočega leta s cenami v posameznih mesecih v letu. |
| Koeficienti povprečne rasti cen življenjskih potrebščin
| Statistični koeficienti |
|
Ti koeficienti se usklajujejo enkrat mesečno in sicer prikazujejo primerjavo cen življenjskih potrebščin od meseca januarja tekočega leta do meseca objave s povprečjem cen prejšnjega leta. |
| Koeficienti rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in cen na drobno
| Statistični koeficienti |
|
Koeficienti rasti cen se usklajujejo enkrat mesečno, in sicer se s koeficienti primerja trenutne mesečne cene industrijskih izdelkov in cene življenjskih potrebščin glede ne pretekli mesec, glede na celo leto do meseca usklajevanja ter glede na isti mesec prejšnjega leta, koeficient pa prikazuje tudi povprečno mesečno rast cen glede na celo leto do meseca usklajevanja. |
| Mesečna rast cen
| Cene nekaterih surovin, storitev in energentov |
|
Spremljanje podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin in povprečnih drobnoprodajnih cen med drugim služi kot podlaga za izračun domačega in harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in povprečnih nacionalnih cen. |
| Mesečne preživnine kmetov
| Socialni transferji |
|
Do mesečne preživnine je upravičen kmet, ki odda svoje zemljišče družbeni pravni osebi, kot je navedeno v 2. členu Zakona o preživninskem varstvu kmetov. Pogoji za pridobitev so določeni v 6. do 8. členu zakona, višina preživnine pa v 9. do 13. členu. |
| Minimalna plača
| Plače |
|
Minimalna plača predstavlja najnižji dovoljeni znesek, ki pripada zaposlenemu za delo s polnim delovnim časom. V nižjem, sorazmernem znesku se lahko minimalna plača izplača le v primeru zaposlitve za krajši delovni čas od polnega. |
| Nadomestilo preživnine
| Socialni transferji |
|
Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z Zakonom o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS urejeno izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih. |
| Nadomestilo za invalidnost in dodatek ta tujo nego in pomoč
| Socialni transferji |
|
Gre za dve obliki družbenega varstva, do katerih so upravičene zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadete oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Do teh oblik varstva so upravičeni vsi, ki imajo stalno prebivališče v R. Sloveniji in izpolnjujejo druge z zakonom določene pogoje. Nadomestilo se prejme z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje. Do dodatka pa je upravičen invalid, ki potrebuje za osnovne življenjske potrebe neogibno stalno pomoč in postrežbo drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu. |
| Neobdavčljivi stroški in prejemki v zvezi z delom
| Plače |
|
Zneski povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. |
| Notarska tarifa
| Takse in tarife |
|
Ta tarifa določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev. Po njej se vrednotijo notarske storitve, določene v Zakonu o notariatu. |
| Odvetniška tarifa
| Takse in tarife |
|
Plačilo odvetniku za opravljeno storitev je sestavljeno iz plačila odvetniške nagrade in posebej določenih izdatkov. Nagrada se določi v eurih glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmeri se po Tarifi. |
| Otroški dodatek
| Socialni transferji |
|
Otroški dodatek spada v okvir družinskih prejemkov, ki jih določa 57. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Otroški dodatek je denarni prejemek, s katerim se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po omenjenem zakonu. |
| Plače v negospodarstvu
| Plače |
|
Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, vanjo pa je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja. |
|
