Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 34, četrtek, 14. september 2017
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 34, četrtek, 14. september 2017


dr. Nejc Brezovar

Iniciativa Blockchain Slovenija

Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. 

dr. Mato Gostiša

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak »krize kapitalizma kot sistema«, ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih »politik« znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj »sledilec« aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo. Zdi se, da sta tako (neo)klasična kot marksistična ekonomska teorija kapitalizma dokončno zašli v slepo ulico. Nista namreč sposobni niti pravilno identificirati bistva in ključnih vzrokov deviantnosti aktualnega modela kapitalizma kot družbenoekonomskega sistema niti (in sicer ravno iz tega razloga) nakazati kake obetavne razvojne poti v ekonomsko (še) uspešnejšo, obenem pa socialno pravičnejšo, kohezivnejšo in okoljsko odgovornejšo družbo.

dr. Erik Kerševan

Nova ureditev revizije v upravnem sporu

Revizija je izredno pravno sredstvo, katerega cilj je predvsem zagotavljanje enotne uporabe prava prek usmerjanja in poenotenja sodne prakse, s čimer se zagotavlja tudi razvoj prava s strani Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji. Zaradi poudarjanja navedene vloge Vrhovnega sodišča in poenotene možnosti pristopa strank do revizijske presoje je Zakon o spremembah in dopolnitvah pravdnega postopka (ZPP-E) v svojih prehodnih določbah posegel tudi v ureditev Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in razveljavil nekatere od določb, ki so urejale poseben način ter pogoje za vložitev revizije v upravnem sporu. Ta sprememba bo pričela učinkovati v kratkem, zato kaže nanjo posebej opozoriti tudi na tem mestu.

dr. Andrej Ferlinc

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis,nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali »proračune, ki jih upravlja EU«. Po drugi strani pa se specialnost določbe v dokaj splošnih zakonskih znakih v precejšnji meri izgubi. Zgolj teh nekaj značilnosti terja analizo izhodišč, ki so pripeljala do inkriminacije goljufije na škodo Evropske Unije (zgodovinski pristop), hkrati pa tudi praktično vrednost inkriminacije, za katero se zdi,  da jo uporabniki vse premalokrat uporabljajo glede na večje število pridobitev sredstev iz proračuna Evropske unije v Sloveniji.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 44, četrtek, 16. november 2017
Številka 43, četrtek, 9. november 2017
Številka 41-42, četrtek, 26. oktober 2017
Številka 39-40, petek, 13. oktober 2017
Številka 38, četrtek, 5. oktober 2017
Številka 36-37, četrtek, 28. september 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991