Sodišče je v celoti sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov denarne kazni. Obsojeni so sodbo označili kot sramoto za državo in napovedali pritožbo na drugostopenjsko sodišče. Pred stavbo sodišča se je v času izreka sodbe zbralo več sto podpornikov Janše, ki so nosili slovenske zastave in prepevali domoljubne pesmi, ter tistih, ki so zagovarjali obsodilno sodbo, a so protesti minili mirno.
V dobri dve uri trajajočem izreku sodbe je ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek poudarila, da so se Janša, Krkovič in Črnkovič zavedali svojih dejanj, storili pa so jih iz koristoljubja. Sodišče je pri izreku kazni kot edino olajševalno okoliščino upoštevalo njihovo predhodno nekaznovanost, je dejala. Oteževalni okoliščini pa sta po njenih besedah nekritičnost trojice do svojih dejanj in to, da so na položajih, ki so jih je takrat zasedali, omajali ugled države. Klajnškova je povedala, da je pri odločitvi upoštevala izključno zakonsko dikcijo kaznivih dejanj in dokaze v spisu.
Na očitke obrambe, da so obtožbe premalo konkretne, je sodnica dejala, da je obramba očitno spregledala, da je časovni okvir opredeljen in natančno določen, saj je prihajalo do sestankov in drugih dejanj. Kraj storitve kaznivih dejanj sicer ni vedno določen, a to ne pomeni, da niso izpolnjeni vsi kazenski znaki, je menila. Kaznivo dejanje se je namreč lahko ugotovilo na druge načine, saj naj bi se vpleteni dogovarjali na sestankih, prek elektronskih sporočil, sms-sporočil in telefonskih klicev.
Janša je na novinarski konferenci po izreku sodbe dejal, da je bila ta napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev. Prepričan je, da "smo sredi montiranega političnega procesa". Sodba je po njegovih besedah "sramota za državo" in "ne bo nikoli obstala". Napovedal je pritožbo in tudi uporabo političnih sredstev ter izjavil, da se bo "boril do konca".
Črnkovič je po izreku obsodbe izjavil, da sodnica ni upoštevala niti ene besede njihovega zagovora. "To je farsa in sramota Slovenije," je poudaril Črnkovič. "To ni le moj problem, ampak problem vseh nas," je dodal.
Krkovič pa je ponovil, da s Patrio nima nič in da lahko v Sloveniji in po Finskem hodi s pokončno glavo. To obsodbo pa doživlja kot popolno krivico in absurd. Sam ni verjel, da bo sodnica tvegala in naredila ta korak ter jih obsodila.
Janševi podporniki, ki so izrek sodbe pospremili v sodni dvorani, so ob koncu naroka vzklikali, da je taka sodba sramota in sodnici očitali, da je obsodila osvoboditelje Slovenije.
V SDS so sodbo označili kot škandal, po besedah vodje poslancev SDS Jožeta Tanka takih dokaznih standardov ne uporabljajo nikjer, v Belorusiji pa bi jih morda celo patentirali. Tanko je ocenil, da bo sodba prispevala k še dodatnem poenotenju v SDS, kar menijo tudi politični analitiki. "Očitno gre za sistemsko gonjo proti eni in edini osebi v državi na osnovi političnih prepričanj," je dejal. Na slabe razmere v slovenskem sodstvu so, kot je spomnil, opozorile že evropske institucije.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec obsodbe ni želel podrobno komentirati, saj je v procesu nastopil kot priča. Dejal je le, da lahko v sodnem postopku z argumenti vsakdo dokaže svojo nedolžnost. Ob tem pa je izrazil zaskrbljenost zaradi napetega dogajanja pred sodiščem in polarizacije države.
Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak je menila, da bo sodba še bolj razdvojila javnost. Glede na spisano obtožnico pa po njenem mnenju do sodbe sploh ne bi smelo priti. Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je prepričan, da je "konec pravne države", če je lahko nekdo obsojen brez jasnih dokazov krivde, predsednik SLS Franc Bogovič pa pričakuje, da bo drugostopenjski organ zadevo obravnaval nepristransko in strokovno ter da bo končana v doglednem času.
V DL, PS in SD odločitev sodišč ne komentirajo. Predsednik DZ Janko Veber je posebej poudaril, da ni dobro, da se politika vmešava v delo sodne veje oblasti.
Sodba je presenetila tudi nekdanjega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Jožeta Zagožna, ki je bil iz postopka v zadevi Patria na ljubljanskem okrajnem sodišču izločen zaradi bolezni. Sodbo ocenjuje kot nerazumljivo. "Z Janezom Janšo nisem o Patrii spregovoril niti besede, prav tako ne on z mano. To je neizpodbitno dejstvo," je dejal.
Iz postopka je bil izločen tudi poslovnež Walter Wolf, saj je v Kanadi. Njegov odvetnik Markus Singer je pojasnil, da je pričakoval oprostilno sodbo. Wolf pa je za Televizijo Slovenija na vprašanje, ali se bo vrnil v Slovenijo, odgovoril, da ne, saj da ni neumen. Povedal je še, da ne more biti obsojen, če ni na sodišču.
Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk je ocenila, da gre v primeru Patria za enega najbolj zahtevnih in obsežnih procesov. Zaradi zanimanja javnosti je bilo v zadnjih dneh okrepljeno varovanje Okrožnega sodišča v Ljubljani, zanikala pa je namige, da naj bi sodnica Klajnškova prejela grožnje. Na sodišče v času sojenja v zadevi Patria po njenih besedah pritiskov ni bilo, "razen s strani medijev".
S sodbo so zadovoljni na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so zapisali, ta dokazuje, da je tožilstvo uspešno tudi pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj in da je tudi v tem "dolgotrajnem, zahtevnem in odmevnem primeru" dobro opravilo svoje delo.
Na tožilstvu so poudarili, da so delali povsem enako kot njihovi tožilski kolegi v Avstriji in na Finskem in na podlagi istih dokazov. Glavni finski preiskovalec Kaj Erik Björkvist, ki je na Finskem vodil preiskavo v zadevi Patria, je danes za STA izrazil zadovoljstvo nad razsodbo slovenskega sodišča, ki je vse tri obtožene v zadevi spoznalo za krive. Zdaj je rezultat v boju proti korupciji "dve proti nič", je ocenil.
Obrambni minister Roman Jakič ni želel komentirati sodbe, ker ni pravnomočna. Pojasnil pa je, da bi pravnomočnost te sodbe pomenila ničnost obeh pogodb za nabavo patrij ter začetek pogajanj o vrnitvi tridesetih oklepnikov in povračilu vplačanega denarja.
Sojenje peterici se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra 2011, od takrat se je zvrstilo več kot 50 obravnav. Obramba je uvodoma vztrajala pri izločitvi finskih dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito, in tudi pri izločitvi sodnice Barbare Klajnšek. Ta njihovim zahtevam ni ugodila in obravnava se je nadaljevala z zaslišanji številnih prič, povečini na predlog tožilstva. Z zaključnimi besedami pa se je končala v ponedeljek.
Odločitev o nakupu 135 osemkolesnih oklepnikov je sicer padla že v času vlade Antona Ropa julija 2004. S pismom o nameri je bilo tedaj predvideno, da bi jih izdelovala Sistemska tehnika, vendar pa je na mednarodnem razpisu posel dobilo slovensko podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko podjetje Patria. V času prve Janševe vlade leta 2006 so ministrstvo za obrambo, Rotis in Patria podpisali 278 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu oklepnikov in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt.
Že kmalu pa so se začela pojavljati tudi prva sumničenja o domnevni koruptivnosti posla, ki so v Sloveniji vrhunec dosegla nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je finska televizija Yle predvajala dokumentarni film z naslovom Resnica o Patrii. Takrat je afera dobila tudi politično razsežnost, kaj kmalu pa tudi sodno. Od treh držav, ki so sprožile sodne procese, se je ta z obsodbo poslovneža Hansa Wolfganga Riedla najprej končal v Avstriji, danes pa na prvi stopnji v Sloveniji. Na Finskem naj bi se predvidoma pričel v nekaj mesecih. Slovenija je sicer v tem času namesto predvidenih 135 oklepnikov po sporazumni razvezi pogodbe s finskim podjetjem nabavila le 30 patrij.
