Slovenija se je tako izognila grozečemu postopku zaradi makroekonomskih neravnovesij, a bodo v Bruslju izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov in uresničevanje priporočil pozorno spremljali. Postopek zaradi neravnovesij lahko komisija sproži kadar koli.
Na vprašanje, zakaj se komisija ni odločila za uvedbo postopka, je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn odgovoril, da je Slovenija v zadnjem času "res odločno ukrepala". "Nedavne ustavne spremembe so bile pri tem tudi zelo pomembne," je dodal.
Slovenija je od aprila po njegovih besedah občutno pospešila tempo reform in odločno ukrepa za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij. Rehn sicer ocenjuje, da se bo Slovenija z odločnim in učinkovitim izvajanjem proračunskih in reformnih načrtov izognila programu pomoči.
Ob tem je Evropska komisija za Slovenijo predlagala še dve dodatni leti za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Tega mora zdaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda spraviti leta 2015, a mora dosledno izvajati že sprejete javnofinančne ukrepe ter opredeliti in izvesti nove.
Slovenija mora učinkovite ukrepe sprejeti do oktobra, nato pa redno periodično poročati o ukrepanju na področju javnih financ.
Evropska komisija je za Slovenijo sicer pripravila devet priporočil za nadaljnje ukrepanje, v katerih jo opozarja, da mora očistiti bančne bilance, izvesti privatizacijo, rešiti problem prezadolženih podjetij, nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, izboljšati konkurenčnost ter še naprej reformirati pokojninski sistem in trg dela.
Novost je priporočilo, ki se nanaša na pravosodje. Slovenija naj "nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje", poziva komisija.
Najbolj pa Bruselj skrbijo banke. Ker dvomi o verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov, poziva k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti.
"V primeru Slovenije so me v zadnjem času najbolj skrbeli problemi, povezani z bančnim sektorjem in finančnim sistemom," je dejal Rehn in pojasnil, da se je zdaj Slovenija "trdno in prepričljivo" zavezala k izvedbi stresnih testov in pregleda stanja v bankah, tako da bo prenos slabih terjatev na slabo banko učinkovit in ustrezen.
Na vprašanje, zakaj ne zaupa ocenam Banke Slovenije, je komisar odgovoril, da lahko na podlagi preteklih izkušenj v celotni EU reče, da se v teh primerih pojavi "določena stopnja finančnega nacionalizma", da torej obstaja težnja, da države ne razkrijejo vseh problemov, ki jih imajo.
V Banki Slovenije so pojasnili, da neodvisnega revizorja že tako ali tako predvideva uredba o slabi banki.
Slovenski komisar Janez Potočnik pravi, da ocene slovenskih proračunskih in reformnih načrtov korektno kažejo, da je Slovenija v minulem mesecu opravila dobro delo, a da so sprejete zaveze so pravzaprav le dobra podlaga - resnično delo državo še čaka.
Tega se očitno zaveda tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Po objavi ocene Evropske komisije je poudarila, da ta dokazuje, da Slovenija zmore brez pomoči. A to je šele začetek, treba bo izpolniti, kar smo si zadali, je bila jasna. "Zdaj lahko zavihamo rokave in začnemo graditi prihodnost," je dejala.
Odzivi parlamentarnih strank so bili različni. V opozicijskih strankah je bilo slišati, da so ocene komisije dejansko v veliki meri pohvala ukrepanja prejšnje vlade Janeza Janše.
"V imenu cele vlade se zahvaljujem Evropski komisiji in aktualni vladi za (pozne) pohvale naših ukrepov. Zdaj pa je čas, da nova vlada še sama nekaj naredi," je zapisal predsednik SDS Janez Janša. V NSI in SLS so medtem ocenili, da je pred Slovenijo zahtevno delo in napovedali konstruktivno sodelovanje ter razumevanje pri izvedbi nujnih reformnih ukrepov.
V koalicijskih strankah pa so v ocenah Bruslja prepoznali priznanje ukrepom nove vlade. V PS se zavedajo, da je potrebno ukrepanje, a menijo, da so z današnjo oceno zanikana vsa namigovanja, da je Slovenija na pohodu proti izgubi lastne finančne suverenosti in da je podvržena nekemu nadzoru trojke.
Prvaka SD Igor Lukšič pravi, da je komisija potrdila usmeritev, ki jo je Slovenija na novo začrtala. Ob tem pa je opozoril, da je to za SD premalo in da bo Slovenija morala še več narediti zlasti na spodbudi razvoja. V DL in DeSUS menijo, da je Slovenija na pravi poti, a da državo čaka še veliko dela pri izvedbi strukturnih reform.
Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da so priporočila Evropske komisije skladna z zahtevami, ki jih postavlja slovensko gospodarstvo. Pozdravljajo jih tudi v Obrtno-podjetniški zbornici.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa rdečo nit priporočil komisije vidi v tem, da Bruselj vztraja na "ekstremnih oblikah varčevanja", ki Slovenije ne bodo pripeljale iz krize, ampak jo bodo še poglabljale.
Ekonomisti Igor Masten, Marko Jaklič in Mojmir Mrak so se strinjali, da so bila priporočila komisije bolj ali manj pričakovana in da iz njih veje predvsem jasen poziv k takojšnjemu ukrepanju ter določeno nezaupanje do sposobnosti Slovenije, da ukrepa. Zato je Bruselj postavil tudi natančne roke.
