Sveženj zakonskih predlogov, ki je v poslanskem žargonu znan tudi pod imenom zakonodaja "Mister Musculo", sestavlja šest novel, in sicer zakona o volitvah v DZ, zakona o volitvah predsednika republike, zakona o lokalnih volitvah, zakona o lokalni samoupravi, zakona o vladi in zakona o poslancih. Naštete predloge novel so vložili poslanci DL.
Razpravljavci so na predstavitvi v DZ pozdravili poskus poslancev DL, da s spremembami nekaterih zakonov dvignejo nizek ugled politike, še posebej v primeru zakonodajnega telesa. "Toda pravne norme lahko posežejo le v površje poslanskega ravnanja, so lahko le minimum morale," je menil Igličar, ki je tudi podpredsednik Društva za ustavno pravo Slovenije.
Po Igličarjevih besedah "lahko v globino in osebna prepričanja poslancev posežejo zgolj ponotranjene norme". Ob tem je opozoril, da so nekateri poslanci aktualnega sklica DZ daleč od idealnega zakonodajalca in od predstav javnosti "o dobrem in modrem postavodajalcu".
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenju občin Slovenije (ZOS) so pripravili skupno stališče o predlaganem svežnju zakonskih novel, ki sta ga predstavila Darko Fras iz SOS in Robert Smrdelj iz ZOS. V reprezentativnih združenjih občin ne nasprotujejo strožji ureditvi oz. kriterijem glede funkcionarjev.
Prav tako v SOS in ZOS ne nasprotujejo možnosti, da lahko občani na referendumu preverijo, kakšno zaupanje imajo njihovi občinski funkcionarji. Zaskrbljeni pa so nad "lahkotnostjo" pristopa do radikalnih sprememb sistema lokalne samouprave. Po njihovem mnenju so nekatere predlagane rešitve neskladne tako z ustavo kot tudi temeljnimi pravnimi normami.
"Zaradi neskladja z ustavnim načelom domnevne nedolžnosti je nedopustna določitev pravnomočne obtožnice kot kriterija, ki omejuje volilno pravico. Tudi pogojna pravnomočna obsodba zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva izjemno zaostruje sedanjo ureditev," so poudarili v obeh združenjih občin.
Pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Bećir Kečanović je menil, da nezaupanja ljudi v politiko ne velja vselej razumeti kot nekaj tragičnega. Po njegovih besedah nezaupanje lahko kaže tudi na zrelost volilnega telesa. Kot je dejal Kečanović, je treba v nacionalno zakonodajo uvesti institute, ki izhajajo iz mednarodne protikorupcijske prakse.
Javne predstavitve mnenj so se udeležili tudi nekateri predstavniki civilnodružbenih gibanj. Predstavnik Civilne iniciative samouprave občanov Slovenije Kazimir Kerševan je tako menil, da predlagani sveženj zakonskih novel ne dosega potreb po spremembah, ki se kažejo na področju lokalne samouprave.
Po Kerševanovih besedah predlagatelj ni sledil namenu celovite rešitve in odpravi pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja na področju lokalne samouprave do korupcije, zlorabe položaja, kartelnega dogovarjanja in drugih "negativnih predznakov". V civilni iniciativi poudarjajo, da je najprej treba omejiti število županskih mandatov na največ dva, skupaj z županom pa se mora izvesti tudi odpoklic občinskega sveta.
Predlagani sveženj zakonskih novel je uvodoma predstavil vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. Soglašal je, da je treba k pripravi tovrstne zakonodaje pristopiti "posebej rahločutno". Ob tem je ponovno poudaril, da je glavni namen funkcionarskih zakonov dvig standardov v politiki.
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter mandatno-volilna komisija sta 9. aprila na skupni seji podprla predlog poslancev PS, da se opravi javna predstavitev mnenj o predlaganem svežnju zakonov. S tem je bila parlamentarna obravnava teh zakonov do nadaljnjega ustavljena.
V DL so sprva predlagali sedem novel zakonov, vendar se je obravnava novele zakona o državnem svetu ustavila že v prvem branju na plenarni seji DZ. Predlogi zakonskih novel povečini prinašajo zaostrovanje pogojev za funkcionarje in možnost odpoklica župana.
Največ očitkov v prvem branju svežnja predlaganih novel na plenarni seji se je nanašalo na pravnomočno obtožnico, ki bi po predlogu pomenila prepoved kandidiranja in opravljanja funkcije.
