Direktor Združenja Manager Dejan Turk je opozoril na dejstvo, da je v anketi skoraj vsak slovenski menedžer menil, da je korupcija v Sloveniji huda ovira za posel. Po njegovih besedah je to odraz stanja, ki je "vsekakor zaskrbljujoče", po drugi strani pa gre tudi za pozitiven vidik, saj "smo v Sloveniji končno začutili, da je to početje napačno in smo se o tem začeli odkrito pogovarjati". Turk je še izpostavil etični kodeks združenja, ki jasno določa, kaj je prav in kaj narobe.
Ocenil je tudi, da gre za problem sodnega sistema, ki v tujini očitno preverjeno deluje, "pri nas pa vse te zgodbe še vedno prav zares nimajo jasnega epiloga oziroma so epilogi, ki so, takšni, ki se večini ljudi zdijo krivični in ne dovolj jasni niti dovolj dorečeni, kar se tiče kazenskih sankcij".
V boju proti korupciji bi se morali v Sloveniji o tem več pogovarjati in mlade generacije ozavestiti, kaj je prav in kaj narobe ter jih prav vzgojiti. Zelo hitro in brezkompromisno bi bilo potrebno korupcijo preganjati in obsojati in to ne z "nekimi kavalirskimi kaznimi, ampak s kaznimi, ki se merijo v letih zapora", je še dejal Turk.
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je ocenila, da rezultati raziskave kažejo na eni strani, da "imamo nekatere resne težave in probleme, ki so sedaj postali očitni, od sistemske korupcije, mogoče nepopolnega obvladovanja korporativnega upravljanja in skladnosti v podjetju", drugi zorni kot pa je, da "smo Slovenci odlični v pljuvanju v lastno skledo in poveličevanju problemov, s katerimi se srečujemo".
Menila je tudi, da stanje zagotovo ni tako drastično slabo, kot kaže omenjena raziskava. Dodala je, da je Slovenija v prejšnji raziskavi Ernst & Young, v kateri so merili indeks korupcije v 174 državah, pristala na 37. mestu.
Rezultati tokratne raziskave imajo sicer po njenih besedah tudi realne korenine, ki opozarjajo, da v Sloveniji "pravni sistem ne deluje, da imamo dovolj tega, da se nikomur, ki krši ne samo zakonodajo, ampak tudi etična pričakovanja, nič ne zgodi". "Najbrž se je ta gnev izlil in izkazal tudi v odgovorih v tej raziskavi," je dodala.
Protikorupcijskih ukrepov je cela vrsta, a najprej je potrebno imeti zakonodajo, ki spodbuja etično delovanje, ne pa neetičnega, kar se dogaja v Sloveniji. Kot primer je Šmuceva navedla insolvenčno zakonodajo, ki je bila "napisana tako, da je osiromašila gospodarstvo in samo naredila nekaj petelinov na kupu gnoja".
Potrebujemo zakonodajo, ki bo podpirala etično in korektno delovanje in ne tako, da "te morda celo sili v neetično ravnanje". To je zagotovo prvi korak, drugi pa, da ljudje preprosto ne smemo sprejemati neetičnih praks, je dodala. "Sistem ničelne tolerance do korupcije in neetične prakse moramo vnesti, to pa ne pomeni, da mora biti vsak ostro kaznovan, ker so različne stopnje," je še dejala Šmuceva.
V Društvu Integriteta so v odzivu poudarili, da so različne raziskave v zadnjih letih pokazale slabo stanje slovenskega gospodarstva, ki je posledica visoke stopnje korupcije in korupcijskih tveganj.
Kot so dodali, je zanimivo, da se praktično vsi anketirani menedžerji zavedajo katastrofalnega stanja slovenskega gospodarstva, saj sami sprejemajo ukrepe in postavljajo standarde za zagotovitev večje transparentnosti in integritete znotraj svojih podjetij, znotraj panoge oziroma celotnega gospodarstva.
Hkrati so izrazili razočaranje nad aktivnostmi podjetij za zagotavljanje poštenega in etičnega poslovanja. "Pričakovali bi večjo angažiranost pri zagotavljanju večje integritete, transparentnosti in protikorupcijskega udejstvovanju znotraj podjetij," je zapisala predsednica društva Simona Habič.
Kot so še poudarili v društvu, so že skozi raziskavo Nacionalni sistem Integritete ugotovili, da so slovenska podjetja izpostavljena korupcijskim tveganjem, kjer je zelo prisoten tudi vpliv politike, ki omogoča "ujetost države". To po njihovi oceni sistemsko uničuje državo, škoduje državljanom Slovenije ter onemogoča gospodarski razvoj in zaupanje državljanov v gospodarstvo, politiko in pravno državo.
