c S

Anja Kopač Mrak - ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - biografija

21.03.2013 07:47 Ljubljana, 20. marca (STA) - Nova ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak v tem resorju ne bo novinka. 38-letna doktorica socioloških znanosti je namreč tu že opravljala funkcijo državne sekretarke. S tem področjem se ukvarja tudi akademsko. Njena vizija je strpna, enakopravna, pravična in na odgovorni solidarnosti temelječa skupnost.

Kopač Mrakova, rojena 4. aprila 1974 v Kranju, je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) leta 1998 diplomirala na programu sociologija, smer kadrovski menedžment.

Takoj po končanem študiju se je na FDV zaposlila kot mlada raziskovalka in se vpisala na mednarodni magistrski študij Analiza evropske socialne politike, ki ga je končala pri 26 letih, pri čemer je del obveznosti opravila na Univerzi v Bathu.

Nadaljevala je z doktorskim študijem, v okviru katerega se je ukvarjala širše z reformo države blaginje in vlogo socialne politike, doktorirala pa je leta 2004.

V tem obdobju je sodelovala pri različnih domačih in mednarodnih projektih s področja socialne politike, politike zaposlovanja in upravljanja človeških virov. Bila je članica mednarodnih raziskovalnih mrež (COST A13, RECWOWE), kratek čas pa tudi nacionalna ekspertka EU za področje pokojnin.

Decembra 2008 je v vladi Boruta Pahorja postala državna sekretarka na ministrstvu za delo, ki ga je sicer vodil Ivan Svetlik.

Trenutno je na FDV docentka ter nosilka predmetov Sociologija socialne politike in Evropske socialne politike, sodeluje pa tudi pri predmetu Delovno in socialno pravo.

V predstavitvi pred matičnim odborom DZ je dejala, da je njena osebna vizija "strpna, enakopravna, pravična in na odgovorni solidarnosti temelječa skupnost". "V svojem delovanju se bom tako zavzemala za krepitev pravične družbe, spoštovanje različnosti in aktivno spodbujanje solidarnosti," je napovedala.

Izpostavila je več prioritet, med drugim znižanje brezposelnosti, okrepitev socialnega podjetništva, reformo inšpekcije za delo, poseg v sivo ekonomijo, spremembe za dijake pri štipendijah in popravo krivic, ki jih je povzročila socialna zakonodaja.

Poslanci nove koalicije so v razpravi pohvalili njeno strokovno podkovanost, kar so ji sicer priznali tudi nekateri v opoziciji. Ti pa so, glede na to, da je v času, ko je bila državna sekretarka, z referendumi v vodo padlo več zakonov, podvomili v njeno sposobnost voditi socialni dialog.