Gre za zgodbo o imenovanju nekdanjega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva. Odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Škrleca na ta položaj je izdal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, sedanja vlada pa je maja lani odločbo o imenovanju odpravila. Škrlec je vložil tožbo na upravno sodišče, ki pa jo je to zavrnilo kot neutemeljeno.
Ministrstvo je v tej zadevi zahtevalo, po mnenju tožilstva nezakonito, da delavki ministrstva omogočijo pregled in kopiranje dokumentacije v njihovih prostorih. Ker tej zahtevi niso ugodili, je minister za notranje zadeve Vinko Gorenak odredil neposredni nadzor nad vrhovnim državnim tožilstvom, ki naj ga izvede nadzorna skupina z ministrstva za notranje zadeve.
Kot je pojasnil Fišer, bi se moral nadzor začeti danes, vendar je tožilstvo notranje ministrstvo (MNZ) opozorilo, da za tak nadzor niso podani zakonski pogoji, saj ni zagotovljena navzočnost predstavnikov državnotožilskega sveta, kar je predvideno v zakonu. Prav tako so prepričani, da sploh ni pogojev za pravosodni nadzor, saj gre za zadevo, v kateri je ministrstvo svojo nadzorno funkcijo že odigralo, ko je zavrnilo predlog generalnega državnega tožilca za imenovanje Škrleca na mesto direktorja.
Kljub opozorilom o nezakonitosti pa ministrstvo z izvedbo tega nadzora hiti, je dejal, delovna skupina pa danes na tožilstvo nazadnje ni prišla. Ob koncu novinarske konference je Fišer prebral obvestilo ministrstva, da je začetek nadzora prestavljen na torek dopoldne. In kot je dodal Fišer, njihovi argumenti očitno niso padli na plodna tla, zato bodo tudi v torek ravnali enako in predstavnikom ministrstva ne bodo dovolili vstopa na tožilstvo. V petek se je sicer iztekel poziv vsem državnim tožilcem k prijavam za dodelitev na omenjeno funkcijo, prijavil pa se je le Škrlec, je danes še pojasnil Fišer.
Fišer je omenil tudi, da je minister konec lanskega leta odredil posredni pravosodni nadzor nad upravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem tožilstvu. O nadzoru so posredovali poročilo, vendar pa minister s poročilom ni bil zadovoljen, "temveč je brez zakonske podlage zahteval njegovo dopolnitev, za povrh pa še izročitev določene dokumentacije". Fišer pravi, da bo nezakonitim nadzorom nasprotoval z uporabo vseh pravnih sredstev, vključno z morebitnim sodnim varstvom.
Fišer je danes opozoril, da pritiske ministrstva za notranje zadeve doživljajo že nekaj časa. Spomnil je, da je notranji minister njegovemu imenovanju nasprotoval že kot poslanec, pritiski na tožilstvo pa da so se začeli takoj po nastopu nove vlade in po prenosu pristojnosti nad tožilstvom na ministrstvo za notranje zadeve.
Začelo se je s pritiskom na spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki da je takrat šele dobro stopil v veljavo in o njegovih učinkih še ni bilo nobenih analiz, je dejal. "Ministrstvo je zelo aktivno diktiralo tempo priprave sprememb zakona, kar je od tožilstva zahtevalo velika dela in naporov, na koncu pa nismo bili seznanjeni ne z izidom ne z usodo naših predlogov in pripomb ne z usodo samega zakona," je pojasnil Fišer.
Pritiski na tožilstvo se nadaljujejo tudi v "domala vsaki izjavi ministra, ki ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi s številnimi neprimernimi komentarji in občasno tudi z neresnicami komentiral in ocenjeval delo tožilstva", je še povedal Fišer.
