Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak se je pred dnevi v imenu države opravičil Robertu Fojkarju, ki je bil enajst let v neupravičenem kazenskem postopku zaradi obtožb o pedofiliji. Postopek se je končal z oprostilno sodbo. Fojkar pa je takrat dejal, da je največja žrtev slovenskega pravosodja, ker da mu je tožilka "podtaknila najbolj nagnusen zločin".
"Sodnik me je trikrat oprostil, tožilka pa se je trikrat pritožila," je še dodal. Kot je povedal, mu je tragedijo povzročila tožilka Branka Oven. Sam ne sprejema teze, da je Ovnova delala po črki zakona, ker da to enostavno ne drži. Fojkar je poleg opravičila in odškodnine zahteval še, da država prevzame pregon zoper omenjeno tožilko.
V društvu tožilcev pa opozarjajo, da je edina in pravilna pot ocene tožilčevega dela najprej sodna presoja in v primerih, ko je zahtevan strokovni nadzor, strokovna presoja tistih, ki so zato pooblaščeni po zakonu. Vsakršno poseganje v samostojne tožilčeve odločitve glede kazenskega pregona pa pomeni izgubo z zakonom zagotovljene samostojnosti državnega tožilca, so izpostavili.
Kot so zapisali, je ena izmed nalog tožilca tudi vlaganje pritožb zoper nepravnomočne sodne odločbe, kadar se s prvostopenjsko sodbo ne strinja. Ob tem so spomnili, da so v društvu že opozorili na nevarnost prehitrega, prepogostega in s tem včasih tudi površnega in nedorečenega spreminjanja določb v kazenskem zakoniku in v zakonu o kazenskem postopku.
"Takšne spremembe pa res lahko, ob sicer dolgo trajajočem sodnem postopku, kot je bil v konkretnem primeru, pripeljejo celo do drugačne odločitve, kot bi bila morda sprejeta ob bolj domišljeno pripravljenih spremembah," so še zapisali v društvu. Vendar pa to po njihovih besedah ne kaže na slabo delo tožilstva, "še manj pa na kakršno koli osebno izživljanje državnega tožilca v postopku".
