Slovenski državni holding bo imel v skladu z zakonom devet nadzornikov, od katerega enega predlaga komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija. Od preostalih članov morajo po štiri predlagati vlada in poslanske skupine, imenoval pa jih bo DZ z absolutno večino.
Zakon določa, da morajo predlagatelji kandidate za člane nadzornega sveta predlagati DZ najpozneje v enem mesecu od njegove uveljavitve, to je do 28. januarja. Predsednici komisije Alenki Bratušek (PS) se zdi ta rok prekratek, a ne zaradi vladne krize, kot je dejala, želela bi si namreč več časa, da bi se imele stranke "čas dogovoriti se o najboljših ljudeh, ki jih bodo postavili v nadzorni svet".
Želi si, da bi se uspeli dogovoriti o enem kandidatu, ki bi ga komisija predlagala v imenovanje soglasno. Vendar pa poslanci SD pri izbiri ne bodo sodelovali, saj bi morali po njihovem mnenju te postopke zaradi razpadanja koalicije prekiniti. "Gre za izjemno veliko premoženje, ki ga pridobi holding, tej vladi in tej koaliciji ne moremo zaupati tako pomembnih dogodkov," je dejal Mirko Brulc (SD), preden je zapustil sejo.
Še pred tem so člani komisije obravnavali predloga zaključnih računov državnih proračunov za leti 2010 in 2011, katerima je računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom. Vlada napak ni odpravila, zato ima DZ po besedah predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa možnost, da zaključnih računov ne sprejme in vladi naloži popravke.
Komisija je sklenila DZ predlagati, naj oba zaključna računa sprejme, poleg tega pa naj se vlado pozove k čim prejšnji uskladitvi metodologije vrednotenja vrednostnih papirjev. Šoltes je povedal, da kar za nekaj prejšnjih vlad velja, da so v zaključnih računih proračunov prenizko izkazovale vrednost finančnih naložb oz. neustrezno evidentirale naložbe v bilancah.
Med pomembnejšimi ugotovitvami revizije predlanskega proračuna je Šoltes denimo izpostavil, da neposredni proračunski uporabniki med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi sredstva z nabavno vrednostjo en evro, kar pomeni kršitev zakona o računovodstvu ter slovenskih računovodskih standardov. Med osnovnimi sredstvi s takšno vrednostjo so tudi zemljišča in zgradbe, je povedal.
Sicer pa revizorji pri reviziji zaključnih računov proračunov opažajo, da se določene napake pojavljajo iz leta v leto. Tako denimo vedno znova ugotavljajo podobne napake pri zavarovanju poroštev Slovenske odškodninske družbe in Družbe za avtoceste v RS, tudi sredstva za financiranje infrastrukture pri gradnji elektrarn na spodnji Savi so pogosto zagotovljena v nasprotju z zakonom.
