Cilj predloga zakona je krepitev učinkovitosti kazenskega postopka ter krepitev pravne varnosti s popravo tehničnih ali redakcijskih pomanjkljivosti v zakonskem besedilu, odpravo nedorečenosti pri posameznih procesnopravnih institutih in z manj zahtevnimi vsebinskimi izboljšavami posameznih zakonskih določb.
Kot piše v gradivu, je večina predlaganih rešitev redakcijske narave in ne predstavlja bistvenih vsebinskih posegov v veljavni zakon o kazenskem postopku. Med pomembnejšimi vsebinskimi novostmi pa na ministrstvu za pravosodje in javno upravo izpostavljajo rešitev, po kateri naj bi oškodovanec v skladu s predlogom sam kril stroške kazenskega postopka, ki se je začel na njegov predlog, če je po začetku glavne obravnave umaknil predlog, posledica česar je bila ustavitev postopka ali zavrnilna sodba.
Z novelo naj bi se olajšalo pridobivanje potrdila preko diplomatsko-konzularnih predstavništev o tem, da oseba ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Nekaj dopolnitev zakona pa naj bi administrativno razbremenilo policijo.
S predlogom novele se omejuje možnost odvzema brisa ustne sluznice na uradno pregonljiva kazniva dejanja, ob sočasnem pogoju neogibne potrebnosti ukrepa z vidika predkazenskega postopka. Predlagana je določitev posebnega roka za vložitev obtožnice, če ta vsebuje tudi predlog za podaljšanje pripora in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati, med drugim piše v obrazložitvi novele.
