Slovenija je bila danes na zajtrku finančnih ministrov EU poleg Madžarske izpostavljena kot ena dveh držav, o katerih se je želelo dobiti več informacij. "Prvič, odkar sem finančni minister, je bilo izpostavljeno pričakovanje ali zahteva, da se o Sloveniji nekaj eksplicitno pove v okviru formalnega zasedanja ecofina," je izpostavil Šušteršič.
Razlog za to so po njegovih besedah referendumi. Na problem "politične obstrukcije" z referendumi so po Šušteršičevih navedbah opozorili v evroskupini, Evropski komisiji in tudi Evropski centralni banki. "Referendum na zakon o slabi banki je bil večkrat izpostavljen kot tisto, kar je morda ključen politični problem v Sloveniji v tem trenutku," je povedal minister.
Ob tem je Šušteršič pozval slovenske politične stranke, naj najdejo dovolj razuma in sprejmejo predloge o spremembi referendumske ureditve, ki jih je podala strokovna komisija v državnem zboru. "To bi bila najbolj pomembna stvar, ki jo lahko naredimo v tem trenutku za to, da povečamo svojo mednarodno verodostojnost," je poudaril.
Predlogi strokovne komisije so po ministrovih besedah dobri. Če bi obstajala politična volja, bi lahko šli ti predlogi po njegovem mnenju skozi prvi krog sprejemanja v državnem zboru že v decembru, januarja ali februarja pa bi bilo možno dejansko izglasovati spremembo ustave.
Prvi referendumski test je sicer pokojninska reforma. "Blokade so, a zdaj je čas, da vsi skupaj rečemo, da je tega dovolj ... Zelo pomembno bo to, kar se bo dogajalo s pokojninsko zakonodajo. Pomembno je, da na to reformo ne pade zahteva po referendumu. To je najpomembnejša stvar, ki jo v tem tednu v Sloveniji lahko naredimo," je opozoril minister.
Če pa se bo v prihodnjih mesecih izkazalo, da Slovenija ni sposobna reševati svojih problemov, ne bo šlo le za vprašanje, ali potrebuje denar iz evropskih reševalnih mehanizmov, ampak "bo govora o tem, da se nas da pod neko prisilno upravo in da se od nas zahteva, da najprej naredimo veliko še bolj bolečih stvari od teh, ki smo jih letos", je opozoril minister.
"Prav gotovo se bo pričakovala sprememba ureditve glede referenduma, šele potem bi dobili morda posojila za financiranje ne samo bančnega sektorja, ampak sploh tekočih javnih izdatkov. To pa vemo, kaj pomeni," je minister posvaril pred zloglasno trojko, ki Grčiji, Portugalski in Irski narekuje varčevalne ukrepe in reforme, medtem ko je Španija, ki za zdaj potrebuje le pomoč za banke, obravnavana drugače.
Minister sicer ne izključuje možnosti, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, tudi če bo spravila pod streho pokojninsko reformo, proračun ter zakon o državnem holdingu in slabi banki, a v tem primeru bi bila soočena le s popolnoma finančnim vprašanjem - ali naj se za okoli milijardno dokapitalizacijo bank zadolži na trgu ali zaprosi za pomoč iz evropskih mehanizmov.
"Radi bi najprej naredili vse drugo in se potem ločeno ukvarjali z bančnim sektorjem," je pojasnil minister. "Želim, da je na koncu to čisto finančno vprašanje, dokler je pa to vprašanje zaupanja v neko državo, bomo pa storili vse za to, da pomoči ne bomo potrebovali, ampak bomo dokazali, da svoje probleme rešujemo sami," je poudaril minister.
Dve dobri izdaji obveznic na leto in nekaj zakladnih menic po ministrovih besedah ni tako težko izvesti, če ti mednarodno okolje zaupa. Nekje do sredine leta naj bi bila Slovenija finančno preskrbljena.
Po veljavnih ocenah Slovenija sicer za dokapitalizacijo bank potrebuje največ milijardo evrov, za preostale tekoče javne izdatke pa še tri milijarde - v proračunu za prihodnje leto načrtuje milijardo primanjkljaja, dve milijardi pa potrebuje za odplačila dolgov.
Slovenija bo pod rednim drobnogledom EU spet februarja. Takrat bo jasna usoda referendumov, proračunov in pokojninske reforme.
"Če se bomo znašli v blokadi, če bo stanje eskaliralo, kot se napoveduje tudi s protesti v zadnjih dneh, v neko splošno politično ali družbeno krizo, potem bomo verjetno ne samo ne mogli uresničiti teh ukrepov, ampak bomo morali razmišljati o drugačnih političnih rešitvah in prošnja za pomoč bo edina možnost, ki bo ostala, da to težko obdobje prevetrimo," je še dejal minister.
Finančni ministri EU sicer danes niso uspeli doseči dogovora o zakonodajnem okviru za enotni bančni nadzor. Ponovno bodo poskusili 12. decembra. Odprtih je še precej vprašanj, tudi glede začetka delovanja in obsega nadzora. Slovenija želi, da bi začel delovati čim prej in da bi vključeval prejemnice javnih sredstev, torej tudi NLB in NKBM.
Na vprašanje, ali je to nezaupnica Banki Slovenije, je minister odgovoril, da ne in da gre preprosto za to, da smo v te banke vložili veliko davkoplačevalskega denarja, kar pomeni, da tako država kot regulator nista uspela zagotoviti, da bi bil ta denar porabljen na najboljši način. K temu je dodal tudi, da je bil odziv Banke Slovenije nekoliko pozen.
Sicer pa je minister izpostavil, da se ne smemo bati tega, da gre kakšna banka kdaj tudi v stečaj, ter nakazal, da bi se to lahko zgodilo tudi v Sloveniji. "To bo morda potrebno, če ne bomo želeli v naslednjih letih v Sloveniji še dodatnih dveh ali treh milijard naložiti v bančni sektor, ne da bi vedeli, kaj se bo s tem denarjem zgodilo," je sklenil Šušteršič.
