Kaučič s katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti opozarja, da je treba pri predvidevanjih glede odločitve ustavnega sodišča vedeti, o čem ustavno sodišče sploh lahko odloča. "Naloga ustavnega sodišča ni odločati o pravilnosti ali koristnosti veljavne ureditve. Njegova naloga je presoditi, ali bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu prišlo do protiustavnih posledic," je poudaril.
Po njegovi oceni bo ustavno sodišče pri presoji ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu presojalo, ali je veljavna ureditev z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb očitno protiustavna.
Ker pa ni očitkov, da bi bila veljavna ureditev protiustavna, bo Kaučičevi predpostavki ta razlog ne bo upoštevan. "Vlada le govori, da je nova ureditev boljša, vendar ustavno sodišče ne odloča o tem, kateri zakon je boljši, temveč o tem, ali je veljavni zakon protiustaven in ali novi zakon to protiustavnost odpravlja," je pojasnil.
Drugo vprašanje, ki pa bo po njegovih besedah ključno pri presoji v tem primeru, pa je, ali bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu prišlo do nepopravljivih škodljivih posledic za delovanje ekonomskega, finančnega, bančnega in drugih sistemov. "Predlagatelj, torej v tem primeru DZ, mora to izkazati z očitno merljivimi in utemeljeno dokazanimi posledicami," je izpostavil.
Spomnil je na primer pokojninske reforme, ki je primerljiv s tokratnim. Ustavno sodišče je takrat po njegovih besedah opozorilo, da ne zadostuje, da so posledice izkazane "nekje v prihodnosti, pač pa mora biti dokazano, da je že danes jasno, da bodo takšne posledice nastale".
"Ustavno sodišče je takrat zavzelo stališče, da se na prognoze same po sebi ne more opreti, pač pa morajo biti posledice evidentne," pravi Kaučič. "Če DZ tega tudi tokrat ne bo uspel izkazati, na podlagi dozdajšnje sodne prakse menim, da referendum ne bo prepovedan," je ocenil.
Opozarja pa, da sodna praksa "ni večna in nespremenljiva". Razmere so se v času od odločanja ustavnega sodišča o pokojninskem referendumu pomembno spremenile, pravi. To je treba po njegovem opozorilu v zahtevi za ustavnosodno presojo tudi dokazati, "a ne z besedami, kot sta apokalipsa ali bankrot, ki se uporabljata v javnosti, temveč je treba dokazati nastanek težko popravljivih posledic".
"Država mora namreč funkcionirati, skrbeti mora za delovanje sistemov in podsistemov. Če jim ta adut nekdo vzame iz rok, potem zagotovo nastane protiustavno stanje," pravi Kaučič. "Izkazati je treba, da bodo v primeru, če zakon o državnem holdingu ne bo uveljavljen, za Slovenijo nastale protiustavne posledice. To je ta umetelnost, ki jo bodo morali izkazati," je sklenil.
DZ je s 50 glasovi v torek podprl koalicijsko zahtevo po presoji ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Ustavno sodišče bo tako presodilo, ali bi imela neuveljavitev zakona oziroma njegova zavrnitev na referendumu protiustavne posledice.
