Spremembam, ki bi dodatno prožnost na trgu dela zagotovile le z rahljanjem omejitev za pogodbe za določen čas, študentsko delo in prekerne oblike zaposlitev na račun ohranjanja varovanja zaposlitev za nedoločen čas, se želijo izogniti tudi za ceno konflikta z ustaljenimi vzorci sprejemanja delovno pravne zakonodaje, je poudaril Pogačar.
Cilj napovedane reforme trga dela je zmanjšanje segmentacije na trgu dela, ki izhaja iz razlik med pravicami zaposlenih za določen in nedoločen čas, je dejal.
Slovenija je prožnost na trgu dela doslej zagotavljala predvsem s sprostitvijo regulacij začasnih oblik zaposlovanja. Posledično se je po Pogačarjevih besedah pri nas povečeval dualizem na trgu dela. V zadnjih letih se je tako povečalo število lažnih samozaposlenih in obseg študentskega dela, kar 75 odstotkov mladih do 24 let pa je zaposlenih za določen čas, kar nas uvršča v vrh EU.
Spremembe zakona o delovnih razmerjih po njegovih besedah ne implementirajo enotne pogodbe za nedoločen čas, pač pa le sledijo ideji omenjene pogodbe. Zakon tako omejuje sklepanje pogodb za določen čas, obenem pa postajajo pogodbe za nedoločen čas fleksibilnejše, je pojasnil.
Predvsem dolžina petmesečnega poskusnega obdobja, ki ga predvideva enotna pogodba o zaposlitvi, bo po njegovem verjetno še predmet usklajevanja med socialnimi partnerji.
Ključno za uspeh reforme je po Po Pogačarjevem mnenju vprašanje, ali bo posamezna skupina socialnih partnerjev sposobna prisluhniti drugima dvema in "za ceno dobrobiti družbe prestopiti mejo zasledovanja zgolj lastnih interesov".
Reforma trga dela je lahko uspešna le, če bo o njej dosežen čim večji družbeni in strokovni konsenz, je dejal Pogačar in izrazil upanje, da bi k razpravi pritegnili strokovno javnost.
Slovenija je v manj kot štirih letih izgubila okrog 80.000 delovnih mest, od katerih jih je bilo več kot 60.000 v gospodarstvu, je izpostavil Zoran Kotolenko z ministrstva za delo. To je pomenilo znaten upad prilivov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, obenem se je povečal pritisk na socialne transferje. Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela in slabih napovedi za prihodnost je nadaljevanje reform po njegovem mnenju nujno.
Študentsko delo, ki pomeni s skupnim obsegom od 300 do 350 milijonov evrov na letni ravni ekvivalent opravljenemu delu 30.000 polno zaposlenim, po Kotolenkovih besedah sicer ostaja v enaki obliki, kot smo ga poznali doslej. Z zakonom o uravnoteženju javnih financ se je koncesijska dajatev od študentskega dela s 14 povečala povečala na 25 odstotkov. Več denarja zakon namenjena za štipendije, manj pa za študentske servise in Študentsko organizacijo Slovenije.
