Predlog ustavnih sprememb referendumske ureditve poleg strank, ki so predlog besedila že podpisale, načeloma podpirajo tudi v SDS, a se bodo o tem "odločili v torek na seji poslanske skupine in tudi prispevali podpise za ustavno spremembo", je po današnjem srečanju vodih poslanskih skupin dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot pravi, je treba narediti vse, da bi imeli čim več podpisov poslancev že ob vložitvi predloga sprememb v parlamentarni postopek.
A podpora poslancev SDS skupaj s poslanci SD, Državljanske liste, SLS, DeSUS, nepovezanima poslancema in poslancema narodnih skupnosti še ni dovolj za dvotretjinsko večino, skupaj imajo namreč le 58 glasov.
Spremembe referendumske ureditve je sicer kljub nasprotovanju 35-odstotnemu kvorumu za veljavnost referenduma pripravljena podpreti tudi NSi, a le pod pogojem, da stranke podprejo njihov predlog glede zaostritve pogojev za začetek postopka za razpis referenduma.
Po predlogu NSi bi v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi določili, da bi bilo za začetek postopka za razpis referenduma namesto sedanjih 2500 podpisov državljanov v sedmih dneh potrebno zbrati 10.000 podpisov, ki bi jih bilo treba po novem tudi overiti na upravni enoti. Ti podpisi bi se kasneje šteli med 40.000 podpisov, potrebnih za zahtevo referenduma.
Kot je pojasnil Virant, so se danes strinjali, da je prav, da bi se ti podpisi overjali na upravnih enotah, kolikšna pa je prava številka, pa še niso dorekli. "Na vsak način pa smo naklonjeni temu, da se gre v smer, ki jo je s svojim predlogom nakazala NSi," je dejal Virant. Tudi za sprejem tega zakona je potrebna dvotretjinska večina v DZ.
Tanko meni, da bo delovna skupina skušala najti politično soglasje glede tega števila podpisov in v kakšnem roku bi jih lahko zbrali. Po njegovem mnenju je 10.000 podpisov relativno veliko število, ob čemer opozarja, da to poteka v času, ko ni referendumske kampanje.
NSi pa pri številu zahtevanih podpisov ni pripravljena popuščati, je pojasnil vodja poslanske skupine Matej Tonin. Po njegovih besedah so zaradi nasprotovanja kvorumu v stranki velike napore "vložili v to, da so lastno članstvo prepričali v kompromis". "Tudi ostale stranke se bodo mogle odločiti, kako močno potrebujejo naše štiri poslanske glasove, da te ustavne spremembe sprejmejo," je bil odločen.
V NSi so prepričani, da bi se z njihovim predlogom lahko izognili taktičnim političnim blokadam. Če je nekdo sposoben zbrati 10.000 podpisov v enem tednu, po mnenju NSi tudi 35-odstotna volilna udeležba na referendumu ne bo težava.
Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc se strinja, da je 10.000 overjenih podpisov moč zbrati tudi v sedmih dneh, če gre za resen družbeni problem, o katerem bi odločali na referendumu. V SLS tako podpirajo predlog NSi, o samem številu pa bo sicer po besedah Prevca morala svoje reči tudi stroka. Prav tako so v SLS naklonjeni predlogu, da spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi sprejemajo vzporedno z ustavno spremembo. Prevc je ponovil še, da so na podporo predlogu ustavnih sprememb zaradi 35-odstotnega kvoruma pristali "s težkim srcem".
DeSUS je po besedah njihove poslanke Marjane Kotnik Poropat naklonjen ustavni spremembi referendumske ureditve, glede spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi pa še nimajo končnega stališča. Kot pravi, je predlog NSi primeren glede overjanja podpisov na upravi enoti, 10.000 podpisov pa je nekoliko visoka številka.
Tudi v SD končnega stališča glede predloga NSi še nimajo, je dejala poslanka SD Majda Potrata. Je pa po njenih besedah pri določitvi 10.000 overjenih podpisov treba razmišljati tudi o tem, da je referendum vendarle stvar demokratičnega izrekanja. Zato je treba preveriti, ali je tako zaostren pogoj res tisto, kar je v prid demokratičnosti postopkov, je dejala in dodala, da se v SD zavzemajo za iskanje soglasja tudi glede tega predloga.
Poslanka SD sicer pojasnjuje, da je za stranko pri spremembah referendumske ureditve bistvenega pomena določitev, da se na referendumu ne sme odločati o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
Predstavniki Pozitivne Slovenije danes po sestanku izjave za medije niso dali. So pa po Virantovih besedah na sestanku povedali, da se z vsebino besedila predloga ustavne spremembe referendumske ureditve strinjajo. Kot pravi Virant v PS zatrjujejo, da je njihova ideja o tem, da bi spremembe začeli uporabljati s 1. januarjem 2015 predlog, ne pa pogoj, in da se bodo glede podpore spremembam odločili v razpravi.
Predlog sprememb referendumske ureditve bo tako najprej obravnavala ustavna komisija, po Virantovih ocenah pa bi lahko spremembe začele veljati do konca leta.
Predlog sicer poleg uvedbe 35-odstotnega kvoruma za veljavnost referenduma predvideva tudi, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev, ter da se določene teme, kot so nujni ukrepi, zakoni fiskalne narave in določbe, ki bi lahko ogrozile človekove pravice oziroma povzročile protiustavne posledice, izvzamejo iz referenduma.
