Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da se zavedajo, da javnost pričakuje njihov odziv, a da je sodba obsežna in jo je treba temeljito preučiti na medresorski ravni. Prav tako bo treba natančno preučiti načine za izvršitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo evropsko sodišče, so navedli.
Izmed članov vlade se je na sodbo po seji vlade odzval minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav in ocenil, da se je država po sodbi znašla v zagati. Spomnil je namreč, da se je do zdaj v razpravah o izbrisanih poudarjalo, da odškodnin ne bo, poleg tega država trenutno nima denarja, da bi lahko množično izplačevala odškodnine.
Če pomnožimo 20.000 evrov, koliko jih je vsakemu od šestih posameznikov določilo sodišče, s številom izbrisanim, pridemo po besedah Žerjava do grozljivih številk, ki so na ravni višine pred kratkim sprejetega varčevalnega paketa. Žerjav trenutno ne vidi rešitve, kako realizirati zahteve evropskega sodišča, poudarja pa, da je treba zahteve spoštovati.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat in nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukić sta si bila v odzivu za sodbo enotna, da bo morala Slovenija upoštevati navodila, ki ji jih je v razsodbi o izbrisanih dalo evropsko sodišče, saj je Slovenija podpisnica Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pirnat sicer še ne ve, kaj točno sodba pomeni za ostale izbrisane, saj sodbe še ni preučil. Wedam Lukićeva pa je dejala, da sodba pomeni, da mora zdaj država v enem letu urediti sistem odškodnin tudi za vse ostale izbrisane. Sama meni, da je smiselno, da se to uredi s posebnim zakonom, ki bi določil merila za izplačilo odškodnin po vzoru odškodnin za žrtve vojnega nasilja.
Odvetnik 11 izbrisanih, ki so zoper Slovenijo vložili tožbo na omenjeno evropsko sodišče, Andrea Saccucci, je sodbo za STA ocenil kot nedvomno zgodovinsko odločitev, "ki je dokončno potrdila nezakonitost izbrisa in njegovih posledic ter predstavlja osnovo za začetek kompenzacije vseh žrtev izbrisa".
Po mnenju Saccuccija bo odškodnina šesterici, ki so s tožbo uspeli, predstavljala izhodišče za določitev zneskov, ki jih bo treba priznati vsem izbrisanim. Temu se slovenska vlada po odvetnikovih besedah ne bo mogla izogniti, saj bi se ostali izbrisani v nasprotnem primeru lahko enostavno obrnili na sodišče, ki bi zopet odločilo tako, kot je v torek.
Glede izplačila odškodnin ostalim izbrisanim pa odvetnik sam opozarja, da sodišče ni zahtevalo, da se takoj začne z izplačevanjem odškodnin. Navsezadnje bo treba določiti tudi kriterije in pogoje za izračun povzročene škode, saj slednja ni bila nujno enaka za vse izbrisane.
V Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije so na spletni strani pojasnili, da mora vlada sedaj v letu dni ponuditi ustrezno odškodnino izbrisanim, a ne vsakemu posebej, pač pa z zakonom ali na podoben način. To velja tako za tiste, ki so že dobili povrnjeno stalno prebivališče, kot za tiste, ki ga bodo še dobili, in ne samo za "šesterico zmagovalcev" v Strasbourgu.
Na sodbo so se odzvale tudi nekatere stranke, pa tudi nevladne organizacije. Po mnenju vodje poslanske skupine Državljanske liste Riharda Branislja sodba evropskega sodišča pomeni "dokončno razkritje enega najbolj sramotnih poglavij" v zgodovini države. Pri tem meni, da je treba pokazati na odgovorne in se od njih distancirati.
V poslanski skupini SLS pa so opozorili, da so njihovi poslanci že v prejšnjem mandatu, ob sprejemanju novele zakona o ureditvi statusa pod ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, opozarjali, da se s tovrstnim zakonom odpirajo možnosti vprašanja odškodnin, zdaj pa so se njihove bojazni potrdile. V omenjeni poslanski skupini sicer ocenjujejo, da bi se morali postopki izvajati za vsak primer posebej.
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut, Združenje za varstvo človekovih pravic in Amnesty International Slovenije pa so v skupnem odzivu poudarile, da že dve leti opozarjajo na to, da so leta 2010 sprejete zakonske rešitve nezadostne in da bi jih bilo treba revidirati.
Ob tem nevladne organizacije ocenjujejo, da je sodba za Slovenijo zelo pomembna, saj "nas sili k soočenju z dejstvi iz preteklosti in k priznanju, da je izbris pomenil kršitev človekovih pravic". Prav tako menijo, da sodba oblasti nagovarja, da prevzamejo odgovornost in v celoti popravijo storjene krivice.
