Ustavne spremembe, s katerimi bi ukinili državni svet, so predlagali poslanci koalicijskih SDS, DL, DeSUS in NSi, kot razloge za ukinitev DS pa navedli njegovo nepotrebnost ter potrebo po poenostavitvi, preglednosti in racionalizaciji.
Svetniki pa so v svojem mnenju, ki so ga sprejeli na današnji seji, takšni nameri odločno nasprotovali. Prepričani so, da DS zagotavlja uveljavljanje demokratičnih procesov na zakonodajnem področju. S svojim delovanjem oziroma izvajanjem nadzorne funkcije v odnosu do DZ zato prispeva k sprejemu kakovostnejše zakonodaje.
Predlog za ukinitev DS po mnenju svetnikov ne temelji na argumentih, ki bi zasledovali višjo stopnjo demokracije, ampak jo celo zmanjšuje. Opozarjajo, da bi bilo treba v obstoju DS iskati prednosti ter jih izboljšati, ne pa ga ukinjati.
Tako se svetniki zavzemajo za razširitev pristojnosti DS, denimo z uvedbo t.i. četrtega branja zakonov, v katerem bi državni svetniki lahko vložili veto le na posamezne, sporne člene zakonov.
Svetniki prav tako zavračajo argumente o prihrankih, ki bi jih v državni proračun ukinitev DS. Kot poudarjajo, bi z ukinitvijo tega organa v proračunu privarčevali le okrog 300.000 evrov, dejanski prihranek pa bi predstavljal zgolj odstotek proračuna državnega zbora.
Člani DS so takšno mnenje sprejeli soglasno, v razpravi pa so nasprotovali argumentom predlagateljev ustavne spremembe. Tone Peršak je denimo opozoril, da je DS pomemben za obstoj, razvoj in ohranjanje demokracije v Slovenije, stališča predlagateljev ukinitve pa je označil kot predmoderna. Vprašal se je tudi, od kdaj se prispevek demokraciji meri z denarjem. "Ciniki bi rekli, da se neprimerno bolj splača ukiniti državni zbor," je dejal.
Mnogi državni svetniki so opozarjali na premajhna pooblastila, ki jih ima državni svet. Po besedah Zoltana Jana je v zakonodaji mnogo določil, ki onemogočajo delo DS. Andrej Rus je ocenil, da se državni svetniki počutijo nemočne, med možnimi nadgradnjami ureditve pa je omenil profesionalizacijo in možnost, da bi vsak svetnik lahko sprožil ustavni spor.
Tudi Rastislav Reven je prepričan, da ima državni svet praktično zvezane roke, zato mora dobiti širša pooblastila, med njimi možnost vložitve veta na posamezne člene. Enako meni Boris Šuštaršič, ki opozarja, da zaradi poslovnika DZ nobena iniciativa državnih svetnikov ne more uspeti.
Današnje seje bi se moral udeležiti tudi predsednik DZ Gregor Virant kot prvopodpisani pod predlog ustavne spremembe, a ga kljub napovedi ni bilo. Zato so bili svetniki, ki so vmes celo prekinili sejo, da bi počakali na Virantov prihod, ogorčeni. Očitali so mu ponižujoč in malomaren odnos do državnega sveta in ustavne ureditve.
Državni svetniki naj bi na današnji seji razpravljali tudi o predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ, a so to točko umaknili z dnevnega reda. Menili so namreč, da bi bilo neresno razpravljati o zakonu, katerega vsebine sploh ne poznajo, saj so ga na odboru DZ za finance spremenili s številnimi dopolnili, še manj pa je znano, kaj bo v zakonu pisalo po sprejemu na izredni seji DZ.
