Prevzemni prag bo tako postal primerljiv s prevzemnimi pragovi v drugih državah članicah EU in usklajen s kvalificiranimi deleži obveščanja o pridobitvah vrednostnih papirjev, je na seji odbora pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič.
Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska imajo 30-odstotni prevzemni prag, Poljska in Slovaška 33-odstotnega, medtem ko ima Madžarska določena dva pragova - splošnega pri 33 odstotkih in posebnega pri 25 odstotkih (ta se upošteva, če je prevzemnik edini delničar ciljne družbe, ki ima več kot 10 odstotkov glasovalnih pravic).
Predlog novele zakona z namenom zagotovitve enake obravnave vseh, ki so oproščeni dati prevzemno ponudbo, obveznost poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) širi tudi na osebe, ki so kot upniki zaradi finančnega prestrukturiranja dosegle prevzemni prag ali dodatni prevzemni prag (ta je pri 10-odstotnem deležu glasovalnih pravic).
Predlog novele zakona znova uvaja tudi pravno podlago, na podlagi katere lahko ATVP za prekrške kaznuje tudi posameznike, je spomnil Rožič in dodal, da je ključni cilj predloga oživitev kapitalskega trga.
Zakonodajno-pravna služba DZ je imela nekaj pripomb, zato je odbor k predlogu novele sprejel dopolnilo, s katerim se ureja režim za prevzemnike, ki so z uspešno prevzemno ponudbo pred uveljavitvijo te novele v ciljni družbi dosegi delež glasovalnih pravic, ki je manjši od novega prevzemnega praga. Dopolnilo tako določa, da mora prevzemnik v tem primeru ponovno dati prevzemno ponudbo, ko po končanem postopku uspešne prevzemne ponudbe pridobi 10-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Marko Pogačnik (SDS) je dejal, da je prevzemni prag smiselno povečati, da se približamo ostalim evropskim državam, skupaj z nekaterimi drugimi člani odbora pa je opozoril tudi na prihajajočo sezono skupščin in problem družb, v katerih imajo državni lastniki zamrznjene glasovalne pravice.
Matjaž Han (SD) je spomnil na primer Krke - ATVP je nedavno državnim lastnikom novomeškega farmacevta, ki skupaj dosegajo 27,474-odstotni delež v družbi, do objave prevzemne ponudbe ali odtujitve delnic pod 25-odstotni prag zamrznila glasovalne pravice.
Rožič je ob tem pojasnil, da je treba ločiti vlogo države, ko izvaja regulatorsko funkcijo na trgu, in vlogo države, ko na trgu nastopa kot delničar. Zamrznitev glasovalnih pravic je po oceni Rožiča sicer res velik problem, vendar ni namen tega zakona, da popravlja položaj države kot enega od delničarjev na trgu, ker bi s tem škodovali vsem ostalim delničarjem na trgu.
Prevzemnega praga niti ne moremo postaviti tako visoko, da bi rešili problem države kot delničarja, saj delež države v nekaterih družbah dosega tudi 50 odstotkov, je povedal Rožič. Ta problem bo treba po njegovem mnenju rešiti s pomočjo saniranja načina upravljanja kapitalskih naložb države.
Stanko Stepišnik (Pozitivna Slovenija) je opozoril na problem termina tretjinski delež; medtem ko gre v primeru četrtine ali petine za celo številko, v primeru tretjine temu ni tako. Stepišnik je zato predlagal, da bi v zakon zapisali točne odstotke. Rožič je menil, da bi bilo bolje ostati pri tretjinskem deležu, ker lahko s tem poenotimo zakonodajo, saj je tretjinski delež določen tudi v nekaterih drugih zakonih.
