Kot je po pogajanjih povedal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, vlada vztraja na predlogu, po katerem bi se plače znižale za šest odstotkov, plačna nesorazmerja pa se za zdaj ne bi odpravila, na kar pa sindikati ne pristajajo. Po besedah vodje dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič so si bili z vlado na neki točki pri plačah sicer zelo blizu, vendar je vlada po izračunih ugotovila, da je predlog sindikatov previsok glede na zmožnosti proračuna.
Pogajanja naj bi obe strani nadaljevali v petek, po Štrukljevih besedah pa bodo tekla vse do stavke, če seveda prej ne bo dogovora. "Vsi sindikati pa si želimo, da bi bil dogovor mogoč, vendar danes tega ni bilo mogoče storiti," je dodal.
Vladna stran je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Aleša Živkoviča na današnja pogajanja prišla z dvema približevalnima predlogoma, ki sta bila približno 15 odstotkov milejša od predlogov, podanih na zadnjih pogajanjih v torek. Tako ocenjuje, da je vlada od začetka pogajanj pri tem popustila že "skoraj za polovico".
Vlada bo na četrtkovi seji kljub temu, da ni dogovora s sindikati, odločala o noveli zakona o uravnoteženju javnih financ s scenarijem, kot je bil dogovorjen na enem od predhodnih pogajanj, je povedal Živkovič. Tako bo v zakonu zapisano desetodstotno znižanje plač, pri čemer pa je Živkovič izpostavil, da je vlada na seji pretekli teden sklenila, da dopušča nadaljnja pogajanja s sindikati javnega sektorja in ustrezne popravke novele z dopolnili.
Živkovič sicer meni, da bodo na petkovih pogajanjih prišli do konkretnejših dogovorov. Kot je dejal, je vladna stran predlagala, da pripravi še en približevalni predlog, vendar pa je pri tem treba vedeti, da mora vlada iskati sorazmerje pri varčevalnih ukrepih. Del ukrepov, ki se ne tiče izdatkov za plače v javnem sektorju, temveč bolj socialnih transferjev in socialne države, namreč še vedno stoji. Po ocenah Živkoviča pa bi bilo neodgovorno od vlade popuščati na enem področju, na drugem pa zahtevati zategnitve.
Z zadnjim predlogom vlade bi sicer letos privarčevali 210 milijonov evrov, od tega 120 milijonov pri plačah, 30 milijonov pri regresu in 60 milijonov z ostalimi ukrepi. Pri tem si vlada neuradno želi tudi zagotovilo sindikatov, da v letu 2013, ko bo treba izpolniti obljubo Bruslju o znižanju primanjkljaja pod tri odstotke, ne bodo nasprotovali ukrepom za to, da to dosežemo. A Štrukelj pravi, da gre pri tem za izračun vlade, medtem ko sami izračunov še niso naredili.
Glede ostalih 18 ukrepov, ki ne zadevajo plač in regresa, je po besedah Ščernjaviča šest ali sedem ukrepov pogojno usklajenih, "vendar so zneski v smislu varčevanja majhni". Glede regresa pa so po njegovih besedah v njihovem delu pogajalske skupine sindikatov mnenja, da ga je treba izplačati, posebej, ker je bil ponekod že izplačan.
