Zasedanje ministrov se je zaradi razprave o Madžarski precej zavleklo. Po navedbah virov pri EU se je zapletlo, ker so želele štiri članice unije, Velika Britanija, Avstrija, Poljska in Češka, odločitev o zamrznitvi kohezijskih sredstev preložiti na september.
Na koncu so ministri vendarle potrdili predlog Evropske komisije, da se Madžarski 1. januarja zamrzne 495 milijonov evrov evropskih sredstev, ker ni ustrezno ukrepala za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Gre za 0,5 odstotka madžarskega BDP.
Ob tem so sicer dali državi še eno priložnost, da se kazni izogne. Sprejeli so namreč tudi odločitev, da se zamrznitev ne izvede, če bo država do 22. junija ustrezno ukrepala za zmanjšanje primanjkljaja v letošnjem letu, kar bo sicer preverila komisija.
Slovenija je ukrepe proti Madžarski podprla s pridržkom, da je treba počakati do makroekonomske napovedi maja letos, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Za to se je po njegovih besedah zavzelo več držav, zato je bilo zasedanje prekinjeno, da se poišče rešitev.
Današnja razhajanja sicer kažejo na težave unije pri uveljavljanju strožje proračunske discipline, h kateri so se zaradi finančne in gospodarske krize zavezale njene članice, pojavljajo pa se tudi kritike o dvojnih merilih pri obravnavi Madžarske in Španije.
Na to je danes opozorila avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. "Vse države moramo obravnavati enako," je poudarila in spomnila, da unija v primeru Španije sankcij ni uvedla takoj.
Finančni ministri držav v območju evra so namreč v ponedeljek zrahljali cilj za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja Španije. Država mora po novem primanjkljaj letos zmanjšati na 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil ta cilj sprva 4,4 odstotka BDP.
Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je v ponedeljek sicer zavrnil navedbe, da se Španiji popušča in da se že rahljajo nedavno sprejeta pravila, ki naj bi zagotovila strožjo proračunsko disciplino.
Poudaril je, da je rok, v katerem mora Španija presežni javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP, leto 2013. Ta rok in ta cilj sta po njegovih besedah ključna. Za Madžarsko je bil sicer rok za ustrezno zmanjšanje primanjkljaja leto 2011.
Tudi slovenski državni sekretar Krušec je danes zavrnil navedbe o dvojnih merilih. "Merila so enotna, ne gre za dvojna merila," je poudaril in spomnil, da je primer Madžarske "na mizi že dlje časa".
V primeru Madžarske in Španije sicer ne gre za enaka pravila, saj prva ni članica območja evra, zato so sankcije, ki veljajo zanjo v skladu s pravili iz leta 2006, zamrznitev kohezijskih sredstev, medtem ko je za kršiteljice v območju evra v skrajnem primeru zagrožena kazen 0,2 odstotka BDP.
Ukrep proti Madžarski je uveden prvič v zgodovini EU, zato velja za pomemben presedan za ukrepanje v prihodnje.
Tudi danes je sicer še odmevala odločitev o načelni potrditvi druge javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov, ki so jo v ponedeljek sprejeli finančni ministri držav v območju evra, medtem ko se formalna potrditev območja evra pričakuje v sredo.
Slovenija bo v okviru druge pomoči Grčiji prispevala poroštva v višini 938 milijonov evrov, je danes v Bruslju povedal državni sekretar Krušec.
V četrtek se pričakuje še formalna odločitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki naj bi prispeval 28 milijard evrov.
Finančni ministri EU so sicer danes razpravljali tudi o poročilu Evropske komisije o makroekonomskih neravnovesjih v članicah unije. Članice so pozvali, naj opozorila komisije upoštevajo že pri pripravi nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov, ki jih morajo v Bruselj poslati do sredine aprila.
Evropska komisija je v februarja objavljenem poročilu ocenila, da 12 držav, tudi Slovenija, zaradi možnih tveganj potrebuje poglobljeno analizo stanja. V primeru Slovenije sta problem predvsem visoka zadolženost podjetniškega sektorja in razvoj v sektorju nepremičnin.
Državni sekretar Krušec je danes povedal, da bo Evropska komisija predvidoma prihodnji torek obiskala Slovenijo z namenom pridobivanja informacij za poglobljeno analizo o makroekonomskih neravnovesjih.
Poleg tega so finančni ministri unije danes govorili o evropskem davku na finančne transakcije, vendar kakšnih konkretnih odločitev niso sprejeli. Razpravo o tem bodo nadaljevali na prihodnjih zasedanjih.
Tudi evrska skupina v ponedeljek še ni sprejela odločitve o tem, kdo bo zasedel položaj v izvršilnem odboru Evropske centralne banke, za katerega se poteguje tudi bivši slovenski minister Mitja Gaspari. O tem bo predvidoma odločeno na neformalnem zasedanju finančnih ministrov konec meseca.
Na vprašanje, kako kaže slovenskemu kandidatu, je državni sekretar Krušec danes dejal, da tega ne more komentirati.
Favorit za položaj enega šestih članov v operativnem organu banke, ki ga bo 31. maja zapustil Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo, je Luksemburžan Yves Mersch, zanj pa se poteguje tudi Španec Antonio Sainz de Vicuna.
