Položaj na področju razvojnega načrtovanja je bil že dolgo časa po osamosvojitvi zelo neurejen, je ocenil minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari. Sprejemali so se namreč številni akti različnih vrst in z različnimi nameni, ki so se vsi po vrsti imenovali najmanj strateški, a so bili med seboj nepovezani in pogosto celo nasprotujoči, hkrati pa v veliki meri neskladni s strategijo razvoja Slovenije, je dejal.
Predlog zakona je po Gasparijevih besedah nekakšen dvojček novega zakona o javnih financah in sistematično ureja področje nacionalnega načrtovanja. To področje je bilo zdaj zaradi obilice razvojnih dokumentov - Slovenija jih ima trenutno 90, nekaj pa jih je še v pripravi - zelo zmedeno in zanemarjeno.
Zakon predvideva, da je strateški dokument razvojnega načrtovanja v Sloveniji strategija razvoja Slovenije, izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja za njeno izvedbo pa državni program razvojnih politik. Sledijo sektorske strategije ter drugi dokumenti in resolucije, ki pa morajo biti usklajeni s strategijo.
"Za Slovenijo je značilno, da je bilo v preteklem obdobju, pred oblikovanjem nove države, načrtovanje predimenzionirano, po spremembi sistema pa je bilo popolnoma izločeno iz delovanja države, kar ni normalno," je opozoril Gaspari in dodal, da je treba doseči enovitost in sistematičnost na področju razvojnega načrtovanja ter tudi evalviranje teh ciljev. Opozoril je tudi, da je predlog zakona obenem osnova programskih proračunov.
Marko Pogačnik (SDS) je ocenil, da zakon ni primeren za razpravo, in predlagal, da se ga umakne, ker da ni primerno, da odhajajoča vlada pripravi nek razvojni načrt, pač pa mora to urejati nova vlada.
Z njim se je strinjal Andrej Vizjak (SDS). Pojasnil je, da je predlog zakona dokaz, da pri razvojnem načrtovanju ni neke koordinacije vlade in da prihaja do kontradiktornosti. "Če je z načrtovalci nekaj narobe, tega noben zakon ne bo odpravil," je dejal in poudaril, da ni zasledil, da katerakoli država to področje ureja z zakonom.
Ivan Vogrin (DLGV) je menil, da je predlog zakona kontradiktoren. "Zakon o razvojnem načrtovanju je temeljna podlaga za delovanje vsake vlade. Menimo, da bi bilo dobro, da se zakon dodela in da ga predlaga nova vlada," je dodal.
V NSi imajo po besedah Jožefa Horvata pomisleke o nujnosti prenosa razvojnega načrtovanja s podzakonskega nivoja na zakonsko raven. Prepričan je, da bi imeli, če bi sprejeli omenjeni predlog zakona, dva paralelna sistema razvojnega načrtovanja, kar bi povzročilo dodatno nepreglednost.
Ker nova vlada trka na vrata, Jakob Presečnik (SLS) meni, da si je treba vzeti toliko časa, da nova vlada začne z delom in pripravi ustrezno mnenje o tem zakonu.
Srečko Meh (SD) pa je opozoril, da predlog zakona ni dokument odhajajoče ali prihajajoče vlade, pač pa Slovenije. Poudaril je, da o predlogu člani odbora niso niti razpravljali.
