Omenjeni trgovinski sporazum so v Tokiu v četrtek podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Med podpisnicami sporazuma je tudi Slovenija, ni pa med njimi denimo Nemčije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.
Podpis je sprožil val kritik tudi v Sloveniji in privedel do tega, da je po vzorih iz tujine na spletnem družbenem omrežju Facebook prišlo do poziva k izvedbi protestnega shoda proti Acti tudi v Sloveniji. Ta naj bi bil 4. februarja na Kongresnem trgu v Ljubljani, istočasno tudi na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Na Facebooku je doslej udeležbo napovedalo več kot 7100 oseb.
A zadeva dobiva nove razsežnosti. Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko, ki je podpis v imenu Slovenije izvedla na podlagi navodila in pooblastila slovenske vlade, je danes na Facebooku v odgovor na številna prejeta mnenja in vprašanja zapisala, da podpis ne izraža njenega osebnega mnenja.
V daljšem osebnem mnenju, naslovljenem Zakaj sem podpisala Acto, ki ga je objavila na spletni strani http://metinalista.si, je pojasnila, da je Acto podpisala "iz državljanske malomarnosti, zato ker nisem bila dovolj pozorna".
"Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok," je zapisala.
Za to se zdaj javno opravičuje: "Opravila sem sicer svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Ne vem, koliko sem imela izbire, da ne bi podpisala, vendar bi lahko poskusila. Pa nisem. Nisem izkoristila priložnosti, da bi se borila za pravico do ugovora vesti nas birokratov."
Hkrati zavrača očitke, da je sporazum podpisala na svojo roko in na skrivaj. O pristopu sta namreč odločala slovenska vlada in parlamentarni odbor za evropske zadeve. Pred tem je namreč Slovenija kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma.
Slovensko zunanje ministrstvo je sicer v ponedeljek na svoji spletni strani objavilo sporočilo, v katerem pojasnjuje, da zunanje ministrstvo in njegovo veleposlaništvo v Tokiu nimata pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo sporazum obravnava in da tako ni sodelovalo pri njegovem usklajevanju in sprejemanju.
Vendar pa se razsežnosti dogajanja v zvezi z Acto s tem ne končajo. Mednarodna aktivistična hekerska skupina Anonymous je namreč v soboto na spletni strani za izmenjavo video posnetkov Youtube objavila posnetek s spremnim besedilom, v katerem obsoja sporazum Acta, poziva k udeležbi na sobotnem protestu in napoveduje napad na spletne strani slovenske vlade.
Eden izmed pripadnikov slovenskega dela hekerske skupine oziroma gibanja Anonymous je sicer po poročanju spletnega portala Žurnal24.si dejal, da naj bi napad izvedli v soboto, na dan protesta.
Na ministrstvu za javno upravo, kjer skrbijo za upravljanje strežniške infrastrukture organov državne uprave, so z grožnjo skupine Anonymous seznanjeni in jo jemljejo z vso resnostjo. Pravijo, da bodo izvedli vse aktivnosti, potrebne za zagotovitev nemotenega delovanja informacijskih sistemov države.
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös je medtem danes objavil pobudo za javno razpravo o Acti. Györkös, sicer profesor na mariborski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, je pobudo sestavil na podlagi razprav v javnosti, predvsem med uporabniki spletnega družbenega omrežja Twitter oziroma v tako imenovani tvitosferi, objavil pa jo je na spletni strani http://pobudaacta.tumblr.com/.
Hkrati se še naprej podaljšuje seznam nasprotnikov sporazuma. Danes so se mu javno pridružili še Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas), Združenje Internet Slovenija (ISOC SI) in Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev.
