Medtem ko britansko stališče ni nič novega, pa je Češka nekoliko presenetila. Glavni razlog za to, da Praga za zdaj še ni podprla pogodbe, je predvsem evroskeptični predsednik Vaclav Klaus, ki igra pomembno vlogo pri ratifikaciji. Tokratna odločitev Prage še ne pomeni, da se Češka v prihodnje sporazumu ne bo pridružila.
Temelj sporazuma s celovitim imenom pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji je zlato ali fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni pogodbenic "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
A za zdaj še ostaja odprto vprašanje, kako bo potekal mehanizem nadzora nad spoštovanjem pogodbe, predvsem kakšna bo vloga Sodišča EU, ki naj bi nadzorovalo prenos zlatega pravila v nacionalne zakonodaje in imelo možnost izreka kazni do 0,1 odstotka BDP. To naj bi sodelujoče države dorekle do podpisa pogodbe, predvidenega za marec.
Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, je po koncu vrha menil, da dogovorjena pogodba kaže, da se Evropa suče vse hitreje, kar je tudi sporočilo Sloveniji, da pri ukrepanju ne sme oklevati. Pri tem se mu zdi ključno, da Slovenija takoj dobi novo vlado. "Čim prej je že zelo prepozno," je opozoril.
Sinoči dogovorjena fiskalna pogodba pomeni "nepovraten korak območja evra k fiskalni uniji", je še poudaril Pahor. "Te pogodbe smo veseli," je še dejal. Dokument namreč po njegovih besedah sicer prinaša veliko odgovornost, a tudi instrumente, da se doseže izhod iz krize, ki bo dolgoročno prinesel ne le vzdržno javno blagajno, ampak tudi rast in zaposlovanje, zlasti mladih.
Tudi to je bila danes tema vrha EU. Pahor je pri tem izpostavil, da je bila dejavna politika za zaposlovanje mladih v Sloveniji danes navedena kot referenčna, kar sicer ne pomeni, da pri nas brezposelnost mladih ni problem, čeprav je manjši kot v povprečju v EU.
Na vprašanje, kaj pa evropske partnerje v Sloveniji najbolj skrbi, je Pahor odgovoril, da ima Slovenija v Bruslju in med evropskimi partnerji veliko zelo iskrenih prijateljev, ki ji odkrito povedo, da mora pohiteti in ne sme zaostajati.
To, da je Slovenija v položaju, ko lahko tudi predlaga kompromise, skozi katere evropska družina živi, ne pa da jih samo sprejema, je po Pahorjevih besedah "velik privilegij". "Naj se ta privilegij v naslednjih letih zaradi naše neaktivnosti ne sprevrže v coklo," je pozval.
Pahor sicer gleda "na stvari s slovenskega zornega kota z nekim zmernim optimizmom". "Imamo priložnost. Od nas je odvisno, ali jo bomo zgrabili ali ne. To ni samo stvar nove vlade, ampak vseh, ki sodelujemo v politiki," je poudaril.
Na vprašanje, ali pričakuje gladko potrditev tokratnih odločitev glede fiskalne pogodbe in sprememb stalnega mehanizma za stabilnost evra v Sloveniji, pa je Pahor izrecno izpostavil pomen nedavnega dogovora slovenskega političnega vrha v vili Podrožnik.
Ta dogovor po njegovih navedbah pomeni, da je slovenska politika našla odgovor na vprašanje, kako bo usklajevala ključne strateške odgovore na vprašanja časa. "O tem se premalo govori ... To je za Slovenijo velika stvar. Danes tega še ne cenimo, a jutri nam bo ta instrument še kako prav prišel," je ocenil.
Vrh je sicer minil v senci spora na osi Berlin-Atene glede nemških predlogov po uvedbi posebnega pooblaščenca območja evra, ki bi nadzoroval izpolnjevanje grških fiskalnih zavez in imel celo pravico do veta na javnofinančne odločitve.
Na to zamisel so se burno odzvali v Grčiji. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je zatrdil, da kdor koli države postavlja pred izbiro med gospodarsko pomočjo in nacionalnim dostojanstvom, ignorira nekatere ključne zgodovinske lekcije.
Luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker je povedal, da taka rešitev izključno za Grčijo ni sprejemljiva. Bi pa po drugi strani bilo moč o takem predlogu razmisliti, če bi veljal kot splošno pravilo v okviru zaostrovanja fiskalne discipline. Proti sta se izrekla tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanski premier Mario Monti.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je ob prihodu na vrh vsaj v besedah distancirala od teh predlogov. Vendar pa je bila po koncu zasedanja videti precej nezadovoljna. Zatrdila je, da se to vprašanje sploh ne bi postavljalo, če bi Grčija izpolnjevala svoje zaveze. "Obstaja določena frustracija. Postavlja se vprašanje, če je moč kaj izboljšati," je pripomnila.
Voditelji so sicer opravili le krajši pogovor o Grčiji, premier te prezadolžene države Lukas Papademos pa jih je seznanil z napredkom v pogajanjih z zasebnimi upniki o pogojih zamenjave kratkoročnih z dolgoročnejšimi obveznicami.
Voditelji so Grčijo in zasebne upnike pozvali, naj dogovor o delnem odpisu dolga dosežejo v naslednjih dneh, finančne ministre pa, naj naredijo vse potrebne korake za sprejem drugega programa pomoči tej prezadolženi državi v roku, ki bo omogočil, da se mehanizem zamenjave obveznic začne izvajati sredi meseca.
Voditelji so potrdili tudi spremenjeno pogodbo o stalnem skladu za zaščito evra, ki bo predvidoma podpisana februarja. Ena od ključnih sprememb je, da bo sklad vzpostavljen leto prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer že julija. Za zdaj je načrtovano, da bo razpolagal s 500 milijardami evrov, o njegovem morebitnem povečanju pa bo govora marca.
Vrh EU je sprejel še izjavo o ukrepih za krepitev gospodarske rasti in dvig zaposlenosti. Izjava se osredotoča na tri prednostna področja - spodbujanje zaposlovanja, predvsem med mladimi, dokončanje notranjega trga in izboljšanje financiranja gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij.
