Pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Zalar meni, da je ta rešitev ustavno sporna. Kot pojasnjuje, je tožilstvo v ustavi uvrščeno pod poglavje o pravosodju in ne drugam. Poleg tega so tožilci po statusu, položaju in organiziranosti mnogo bližje sodnikom, je navedel. "Cela vrsta sistemskih razlogov je, zaradi katerih imamo v Sloveniji že več kot 20 let tožilstvo umeščeno v področje pravosodnega resorja," je dejal za STA.
Dodatna težava bi po njegovem mnenju lahko nastala tudi zato, ker je strasbourško sodišče za človekove pravice Slovenijo pred leti v zadevi Matko opozorilo, da mora biti preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, umeščeno tako, da je neodvisno, zaradi česar je bil tudi ustanovljen poseben oddelek na tožilstvu. Če bosta policija in tožilstvo združena pod ministrstvo za notranje zadeve, potem Slovenija ne bo več upoštevala zahtev omenjenega sodišča, opozarja.
Po njegovem mnenju takšna rešitev ne bo omogočila učinkovitejšega pregona kaznivih dejanj. Kot pojasnjuje, je pregon kaznivih dejanj urejen tako, da se izvaja na podlagi usmeritev, ki jih dajo tožilci, vendar ob upoštevanju določene samostojnosti, ki ji imata tako policija kot tožilstvo. Če se to prenese na ministrstvo za notranje zadeve, se prenese vse, tudi nadzor nad tožilci, opozarja.
"Tako bi imel minister za notranje zadeve zelo koncentrirana nadzorna pooblastila tako v razmerju do policije kot tožilstva. Tako bi morali posegati v zakon o tožilstvu in zmanjšati pristojnosti ministra za notranje zadeve," ocenjuje Zalar.
Tudi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede meni, da se zaradi takšne združitve ne bi povečala uspešnost pregona. Raziskave Evropola kot tudi vseh drugih institucij v Evropi po njegovih besedah kažejo, da se učinkovitost pregona poveča ob boljšem medresorskem sodelovanju, ne pa ob ustanavljanju novih enot.
Ob tem opozarja, da takšna rešitev ni poznana v EU in da "vsekakor ne gre za klasično delitev oblasti". Po njegovem mnenju bi bilo kvečjemu smiselno, da bi en del policije vključili pod tožilstvo, takšno rešitev poznajo v nekaterih državah. "Če pa združimo ta dva organa, potem ju mora nadzorovati sodišče kot neodvisni organ," je za STA dejal Dobovšek.
"Če se bo takšen ukrep izvedel, bi morali imeti dobre podlage zanj in vedeti, kako bomo preprečili prevelika represivna pooblastila," je dejal. Ločitev teh vej oblasti bi morala biti potem zagotovljena z ustreznim nadzorom, ocenjuje. Tako meni, da bi lahko bila takšna rešitev ustavno sporna.
Prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji Anton Drobnič pa je za STA dejal, da ni tako pomembno pod katero ministrstvo se tožilstvo uvrsti, pač pa je pomembneje, kakšne pristojnosti ima to ministrstvo nad tožilstvom in kakšen je minister. "Ni pomembno, kam je prislonjeno tožilstvo, ampak kakšni ljudje ga nadzirajo in kakšne pristojnosti imajo," je poudaril.
Predlog, da bi tožilstvo prešlo izpod okrilja ministrstva za pravosodje pod okrilje ministrstva za notranje zadeve, kjer je tudi policija, je zapisan v koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale stranke SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi, čeprav je vodja poslanske skupine Liste Virant Rihard Braniselj na današnji seji odbora DZ za notranjo politiko pojasnil, da je bil h koalicijski pogodbi že sprejet protokol, po katerem bo tožilstvo ostalo v okviru pravosodja in ne notranjih zadev. Vinko Gorenak iz pa SDS je napovedal, da bodo člen, ki se nanaša na položaj tožilstva, pred sejo DZ ustrezno uredili.
