c S

Na posvetu za in proti spreminjanju volilnega sistema

24.01.2012 13:21 Ljubljana, 24. januarja (STA) - Na posvetu o volilnih sistemih, na katerega je danes povabila Zveza društev upokojencev Slovenije, so se vprašali, ali sedanji slovenski volilni sistem zadovoljuje pričakovanja volivcev. Predsednik DZ Gregor Virant je uvodoma dejal, da je vprašanje volilnega sistema vprašanje, ki usodno sooblikuje družbeno življenje v Sloveniji.

"Preko volitev, zlasti preko volitev poslancev državnega zbora, namreč oblikujemo državno vodstvo, ki skozi mandat upravlja državo," je dejal Virant.

Sam je, kot je dejal, zagovornik proporcionalnega volilnega sistema, vendar drugačnega, kot ga imamo. "Sedanji proporcionalni sistem ima hibo, da ne omogoča preferenčnega glasovanja, da je izvolitev posameznih kandidatov v veliki meri posledica naključij ali tega, kako stranke razporedijo kandidate po volilnih okrajih," je povedal.

Poudaril je, da se zavzema za uvedbo preferenčnega glasu. "Sem za to, da bi se volilni okraji ukinili, da bi imeli še naprej osem volilnih enot, da bi v vsaki volilni enoti lahko predlagatelji - politične stranke, skupine državljanov - predlagali liste kandidatov, vsak volivec, ki glasuje za določeno listo, pa bi lahko izbral kandidata na tej listi," je pojasnil.

Potem pa se je treba po njegovih besedah odločiti, kakšno težo ima ta glas oziroma kakšno težo imajo glasovi tistih volivcev, ki se strinjajo z vrstnim redom, kot ga je določila stranka.

"Sistem, kot ga imamo za evropske volitve ali za volitve občinskih svetov, je dober sistem in v to smer bi kazalo razmišljati," je menil.

Franc Grad je v svojem prispevku predstavil temeljne značilnosti sodobnih volilnih sistemov. Večinski volilni sistem zelo šibko upošteva voljo volivcev, proporcionalni sistem pa si prizadeva, da bi odrazil voljo volivcev, je poudaril.

"V proporcionalnem sistemu je cela vrsta političnih strank in več jih je, večja je možnost, da se skregajo," je dejal. Toda večinski volilni sistem po njegovem opozorilu res slabo upošteva voljo volivcev, kar je v državah brez demokratične tradicije lahko problematično.

Po besedah Slavka Gabra sistemi sorazmernega predstavništva praviloma privedejo do večje stopnje demokratičnosti predstavniškega sistema. Pri odločanju o volilnem sistemu se je treba po njegovem mnenju vprašati, kaj je naš cilj.

Če je želja imeti večje razlike v družbi, potem gremo v večinski sistem, če pa smo za čim manjše razlike, je boljši sistem sorazmernega predstavništva, je pojasnil.

"Ne kaže nasedati temu, da bi - tudi za ceno tega, da bi dobili vlado prej - skočili v nov volilni sistem," je opozoril.

Obstoječi volilni sistem v Slovenji po njegovi oceni pomembno odvrača od polarizacije in "nas sili k zdravi pameti". Večinski volilni sistem pa bi dal krila tistim, ki spodbujajo razdor v družbi, je opozoril.