V Mercatorju so se za neobjavo prevzemne ponudbe za Laško odločili zaradi sklica skupščine Laškega po objavi Mercatorjeve namere za prevzem pivovarne, nekateri predlagani sklepi pa bi povzročili neobvladljiva tveganja, ki jih ne bi bilo mogoče učinkovito in zanesljivo odpraviti. Skupščina Laškega po navedbah Mercatorja s predlaganimi sklepi predstavlja nabor "strupenih tabletk", ki jih Mercator kot zainteresirani prevzemnik v nobenem primeru ne bi mogel "pogoltniti".
V Mercatorju kot pomembno tveganje izpostavljajo izdajo do 100 odstotkov novega kapitala po ceni 10 evrov za delnico, kar predstavlja manj kot 30 odstotkov poštene vrednosti delnice Pivovarne Laško, kot jo je po naročilu uprave Laškega ocenil pooblaščeni cenilec.
Tveganje po navedbah Mercatorja predstavlja tudi možnost izdaje odobrenega kapitala v višini do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe z izključitvijo prednostne pravice in brez določenih cenovnih parametrov. Ob tem v Mercatorju posebej izpostavljajo tudi prodajno pogodbo za Mercator, katere določeni sestavni deli odstopajo od tržnih standardov in povzročajo neuravnoteženost v korist kupca, vsebina pogodbe pa pred sklicem skupščine Laškega Mercatorju ni bila znana.
Odločitev, da ne objavijo prevzemne ponudbe, v Mercatorju pojasnjujejo tudi z razkorakom med ocenjeno pošteno vrednostjo delnice Pivovarne Laško s strani Laščanov in Mercatorja. S strani uprave Laškega pooblaščeni ocenjevalec je to vrednost določil pri 34 evrih, ocenjevalec Mercatorja pa ob predpostavki pridobitve 100-odstotnega deleža Laškega pri 19 evrih (z določenim razponom okoli te cene).
"Ob upoštevanju te cene in vrednosti vseh učinkov prestrukturiranja in sinergij, cena delnice Pivovarna Laško za investitorja ne dosega cene 34 evrov na delnico ob predpostavki, da bi Mercator pridobil najmanj 75-odstotni delež prevzemne družbe, kar bi mu omogočilo efektivno kontrolo nad družbo," so navedli v Mercatorju.
Mercator je v skladu s svojimi cenitvami in analizami kot izhodiščno prevzemno ceno za delnico Pivovarne Laško preučeval ceno v višini 19 evrov, in sicer v kombinirani ponudbi njegovih iz odobrenega kapitala izdanih novih delnic, vrednotenih po pošteni vrednosti, in denarnega nadomestila s 75-odstotnim pragom uspešnosti, pri čemer bi tekom prevzemne ponudbe, če bi do nje prišlo, obstajala možnost ponudbo še izboljšati.
Kot so dodali v družbi, je zaradi cenovnih odstopanj pričakovati, da uprava Laškega ne bi mogla kot primerne oceniti nobene ponudbe pod vrednostjo 34 evrov za delnico in da tudi lastniki pomembnejših paketov delnic Laškega ne bi mogli opravičiti svoje skrbnosti pri prodaji delnic pod to ceno. "Zaradi tega je tudi utemeljeno pričakovati, da prevzemna ponudba Mercatorja s ciljnim 75-odstotnim prevzemnim pragom ob predvidenih ekonomskih izhodiščih ne bi bila uspešna," poudarjajo v družbi.
Še pred objavo odločitve, da Mercator ne bo objavil prevzemno ponudbo za Laško, je Unicredit banka Slovenija, ki ima v lasti 8,01 odstotka delnic Mercatorja, na upravo trgovca naslovila zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri bi odločali o reviziji posameznih poslov Mercatorja v zvezi z namero in ponudbo za prevzem laške pivovarne.
V Unicreditu menijo, da obstajajo okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da lahko gre pri objavi Mercatorjeve prevzemne namere in ponudbe za negospodarna ravnanja, ki so za družbo škodljiva in jo izpostavljajo prevelikim tveganjem.
V Mercatorju so se z dopisom seznanili šele po seji uprave in nadzornega sveta, kjer je padla odločitev, da Mercator ne bo objavil ponudbe za prevzem Pivovarne Laško. So pa zatrdili, da bodo zahtevek Unicredita preučili in ustrezno ukrepali.
Nadzorni svet Mercatorja je sicer razpravljal tudi o postopku prodaje večinskega deleža trgovca, saj je družba v okviru sklicane skupščine Laškega pridobila tudi prodajno pogodbo za Mercator družbi Agrokor in več pravnih mnenj v zvezi s tem. Pravni strokovnjaki so ugotovili, da prodajna pogodba v nekaterih bistvenih vidikih ne zagotavlja ustrezne zaščite interesov skupine Mercator, določeni sestavni deli pogodbe pa odstopajo od tržnih standardov, in sicer tako, da povzročajo neuravnoteženost v korist Agrokorja, s čimer bi potencialno lahko škodovali tudi Mercatorjevemu poslovanju.
Sklenitev prodajne pogodbe za Mercator tako ni v interesu družbe, organi Mercatorja pa aktivnosti, ki bi k sklenitvi ali izvedbi takšne pogodbe prispevali, ne morejo izvajati, saj bi se takšno delovanje lahko smatralo za neskrbno ravnanje organov družbe.
Znane pa so tudi prve ocene lanskega poslovanja Mercatorja. Na ravni skupine je ustvaril 2,93 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,4 odstotka več kot predlani. Čisti dobiček se je znižal za 21,6 odstotka na 23,8 milijona evrov. Skladno z načrtom za 2012 naj bi čisti dobiček v letošnjem letu glede na lani upadel še za 34 odstotkov na 15,7 milijona evrov. Izplačilo dividend je letos predvideno v višini tri evre bruto na delnico.
