Koalicije bi po mnenju Kranjca morale upoštevati "širše interese in ne samo politične računice". Pri nas pa zaradi mladosti demokracije obstaja specifično razumevanje odgovornosti za vodenje države, ki se pogosto razume kot privilegij, je dejal. Kranjec sicer ni želel govoriti o možnosti tehnične vlade, ki bi jo vodil bankir. "Če smo imeli volitve, potem imejmo politično vlado, ki pa bo odgovorna," je poudaril.
Banka Slovenije sicer ne želi komentirati političnih vidikov, vendar pa, tako Kranjec, opozarjajo, ko gre za pomembne gospodarske in finančne vidike.
Glede zniževanja bonitetnih ocen Slovenije je dejal, da obstajajo znaki, da se tako slovenska podjetja in banke, kot tudi država, vedno dražje zadolžujejo na mednarodnih finančni trgih. "Zaradi poslabševanja kreditne kvalitete se država težje zadolžuje, dobiva manj kreditnih sredstev in ta sredstva so dražja," je opozoril Kranjec.
V primeru nadaljnjega padanja bonitete bi se lahko v trenutku refinanciranja starih posojil zgodilo, da teh sredstev ne bo, kar bo povzročilo velike težave za gospodarstvo, je dejal. V primeru nadaljnjega zniževanja bonitete zato Kranjec ne izključuje možnosti, da se znajdemo v podobnem položaju kot nekatere izmed sosednjih držav.
Večina slovenskih podjetij sloni predvsem na tujih virih, medtem ko bi bilo v normalnem tržnem gospodarstvu pričakovati, da bodo imela podjetja ustrezno strukturo lastnih sredstev, pojasnjuje Kranjec. "Zaradi tega so zelo ranljiva, če se pokaže, da gospodarska aktivnost upada in prihodki zmanjšajo," je poudaril.
Banke v državni lasti so po njegovem mnenju v nekaterih primerih neupravičeno dajale kredite, z imenovanjem nekompetentnih ljudi v uprave bank, ki so odobrili te kredite, pa je bila povzročena škoda bankam in davkoplačevalcem, upočasnili pa so tudi gospodarsko rast države. Kranjec je spregovoril tudi o kreditiranju gradbenega sektorja, ki se ne znižuje, saj podjetja niso sposobna odplačati posojil. "Banke se zato tudi odločajo za manjše zlo in podaljšujejo te kredite," je pojasnil.
Slabitve bank, teh je bilo po njegovih besedah ob skupni bilančni vsoti slovenskih bank v višini 49 milijard evrov lani za približno 2,7 milijarde evrov, zaenkrat niso "katastrofalne", lahko pa bi ob nadaljevanju takih trendov postale težavne. Opozoril je, da izraz kreditni krč ni pravilen izraz za opis trenutnega stanja, saj gre po njegovih besedah za zaostrovanje kreditnih standardov.
Banka Slovenije sicer tudi po vstopu v evrsko območje še vedno vodi denarno politiko, kljub temu, da nekateri menijo, da temu ni tako, je zagotovil Kranjec. "Vendar ne samostojno, temveč v skladu z odločitvijo z odločitvami sveta guvernerjem v Frankfurtu," je poudaril.
Ob koncu pogovora je Kranjec spregovoril tudi o predlogu fiskalnega pakta, po katerem bi se morale države proračunsko disciplinirati. Izrazil je pričakovanje, da bo v celi EU ali vsaj v območju evra prišlo do harmonizacije politike javnih financ. "Zelo težko je pričakovati, da je denarna politika sicer enotna, fiskalna politika pa je samostojna v vsaki državi," je poudaril. Fiskalni pakt bo po njegovih besedah uvedel večjo disciplino in pregled na fiskalnimi politikami, meni Kranjec.
