Glede na najnovejšo študijo skupine Unicredit bo slabši gospodarski nastop Slovenije v letošnjem letu posledica strukturne šibkosti države, makroekonomskih neravnovesij, vezanih na primarni javnofinančni primanjkljaj, ranljivega finančnega položaja glede na preostali svet, politične negotovosti, zaradi katere prihaja do zamude pri sprejemanju reform, ter razmeroma velike odvisnosti od izvoza v zahodno Evropo.
Kot je ob predstavitvi študije na novinarski konferenci ob robu regionalne konference Euromoney na Dunaju dejal vodja oddelka skupine Unicredit za strateško načrtovanje v regiji in na Poljskem Fabio Mucci, bo krčenje BDP letos poleg Slovenije v regiji zaznala le še Hrvaška (-0,5 odstotka). Madžarska naj bi leto sklenila z ničelno gospodarsko rastjo, ostale države v regiji pa z rastjo. Pri tem naj bi se na vrhu lestvice s šestodstotno rastjo BDP znašel Kazahstan.
"Prihodnja gospodarska rast bo verjetno strukturno nižja, razlike v rasti znotraj regije pa veliko večje kot v preteklosti," je poudaril Gianni Franco Papa, ki je v skupini Unicredit pristojen za regijo.
"Srednja in vzhodna Evropa naj bi ostali regija dveh polovic, pri čemer naj bi večja gospodarstva verjetno še naprej rasla skoraj s polno paro, druga pa trpela zaradi svojih strukturnih slabosti in močne povezave z rezultati periferne Evrope," je izpostavil. V srednjeročnem obdobju sicer raziskovalci skupine Unicredit še vedno vidijo soliden potencial držav v regiji za dohitevanje.
Predstavnika skupine Unicredit sta spregovorila tudi o dogajanju na področju bančništva. Potem ko se je po Muccijevi predstavitvi Slovenija po obsegu posojil v prvih 11 mesecih lani z 0,7-odstotnim krčenjem obsega posojil znašla na repu lestvice in so se slabše odrezale le Madžarska (-3,8 odstotka), Estonija (-4,6 odstotka) in Latvija (-6,1 odstotka), naj bi se posojilna sposobnost države letos vendarle okrepila za 1,5 odstotka. Leta 2010 je bila rast potrjenih posojil v Sloveniji 3,3-odstotna.
Na regionalni ravni se je lani kreditna aktivnost v regiji še širila, čeprav počasneje kot leta 2010. V drugi polovici lanskega leta se je rast počasi porazgubila zaradi pretresov na finančnih trgih in hitrega poslabšanja okolja financiranja. V prvih 11 mesecih leta 2011 je imela največjo rast obsega posojil Rusija (+23,9 odstotka).
Rezultati bančnega sektorja so se sicer leta 2011 v regiji izboljšali v različnih parametrih. Kot posledica okrevanja kreditiranja in izboljšanja makroekonomskih pogojev se je na splošno stabilizirala zlasti kreditna kakovost. "Povprečno razmerje oslabljenih kreditov za regijo se ni povečalo od konca leta 2010 in se je zaustavilo na ocenjenih 14 odstotkov ob koncu lanskega leta," je pojasnil Mucci.
Lani so v vseh državah v regiji z izjemo Kazahstana upadle tudi ravni oblikovanja rezervacij. Njihov delež se je glede na leto 2010 prepolovil.
Glede na študijo skupine Unicredit bo leto 2012 za bančništvo srednje in vzhodne Evrope zahtevno, glavni faktorji tveganja pa bodo zakonske spremembe in evropska dolžniška kriza. Razdolževanje zahodnoevropskih bank naj bi bilo medtem obvladljivo breme.
Na srednji in dolgi rok še vedno obstaja potencial za bančni sektor srednje in vzhodne Evrope, da bi lahko ustvaril nadpovprečno rast v EU glede na obseg bančništva in donosnost, saj vrzel na področju finančnega prodora še vedno obstaja. Regija ostaja "motor rasti" tudi za skupino Unicredit.
