Na podlagi razveljavitve prvostopenjeske sodbe s strani višjega sodišča je bila danes opravljena ponovna glavna obravnava, ki je trajala dobre pol ure. Ker so bili vsi dokazi že izvedeni, dodatnih dokazov niso izvajali. Sodnica Ana Šfiligoj je odločila le, da bo februarja izdala novo sodbo, ki bo po usmeritvah višjega sodišča temeljila na vsebinski presoji utemeljenosti izdane odpovedi.
Gulin je februarja 2010 dobil izredno odpoved zaposlitve v Hitu, ker so v družbi prejeli izvid forenzičnega laboratorija, ki je dokazoval, da je na službeni pištoli, ki je v novembru 2008 izginila iz trezorja, njegova DNK sled. Novogoriško delovno sodišče je na prvi stopnji razsodilo, da je bila njegova odpoved nezakonita, ker naj bi bila prepozna. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, saj meni, da je bila odpoved pravočasna in zadevo vrnilo na ponovno sojenje.
Zaradi dogodka, ki se je zgodil oktobra 2008, so novogoriški policisti februarja 2010 ovadili Primoža Gulina na okrožnem državnem tožilstvu. Na podlagi te ovadbe je Gulin izgubil zaposlitev v družbi Hit, kjer je bil zaposlen 16 let.
Gulin je v prepričanju, da je njegova odpoved nezakonita, vložil tožbo na novogoriškem delovnem sodišču. To mu je v lanskega junija izvedenem postopku pritrdilo in menilo, da je bila odpoved prepozna. Sporne naj bi bile tudi nekatere navedbe iz policijskega zapisnika.
Hit bi moral po razsodbi sodišča Gulina ponovno zaposliti in mu priznati delovno dobo ter vse pravice iz delovnega razmerja vključno s plačo za čas odpovedi. Novogoriška družba se je namesto tega pritožila na višje delovno sodišče, ki je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje na prvi stopnji.
"V prvi sodbi se prvostopenjsko sodišče ni spuščalo v utemeljenost razloga izredne odpovedi, temveč je razsodbo v prid Gulinu sprejelo zaradi stališča, da je bil zamujen rok za izredno odpoved. Temu višje sodišče ni sledilo, zato mora prvostopenjsko sodišče razsoditi, ali je bila odpoved utemeljena tudi po vsebini," so za STA pojasnili v Hitu.
Ob tem so še poudarili, da dana odpoved nikakor ni povezana s sindikalnimi aktivnostmi Gulina, "saj smo z njim v tistem obdobju korektno in dobro sodelovali". Prav tako naj bi sindikalna imuniteta ščitila vodstvene delavce sindikata le v primeru, če bi jim zaposlitev odpovedali zaradi sindikalnega delovanja.
V ponovnem postopku bo tako delovno sodišče ugotavljalo predvsem, ali je Primož Gulin resnično kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in ali so bili s tem izpolnjeni pogoji za izredno odpoved. Kazensko ovadbo zoper Gulina pa je državno tožilstvo medtem že zavrglo.
