Tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen je dejala, da jih v Bruslju skrbi, da novi madžarski zakoni niso v skladu z evropsko zakonodajo.
Povedala je, da komisija še analizira novo madžarsko zakonodajo, odločitev o sprožitvi postopka pa bodo sprejeli prihodnji torek. Komisija "si pridržuje pravico, da v primeru kršitev na prihodnji seji 17. januarja sproži postopek", je dejala.
Pomisleki se pojavljajo predvsem glede neodvisnosti madžarske centralne banke, njenega pravosodja ter državnega regulatorja za zaščito podatkov.
Ahrenkilde Hansenova je na novinarski konferenci sicer izrazila upanje, da bo madžarska vlada sama popravila tiste zakone, ki so problematični. "Upam, da bo Madžarska sama rešila problem, tako da nam ne bo treba iti skozi zapleten postopek opozoril državi," je dejala.
"Žogica je zdaj na madžarski strani," je dodala in pojasnila, da mora madžarska vlada dokazati, da pomisleki niso upravičeni.
Komisija pa je danes opozorila tudi, da Madžarska ni sprejela nobenih učinkovitih ukrepov za znižanje primanjkljaja pod maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Finančne ministre EU je zato pozvala, naj v skladu z novo evropsko zakonodajo, katere cilj je okrepiti proračunsko disciplino v uniji, proti Budimpešti sprožijo sankcije.
Na Madžarskem je 1. januarja v veljavo stopila nova ustava, ki na novo ureja vrsto področij, med drugim centralno banko in javne finance, ustavno sodišče, organizacijo sodstva in državnega tožilstva in volilno zakonodajo. Ob novi ustavi je bila z ustavno večino sprejeta še vrsta posebnih zakonov, ki po oceni opazovalcev posegajo v neodvisnost centralne banke oziroma sodstva.
S tem, ko uvaja celo vrsto šest-, devet- in celo dvanajstletnih mandatov, pa je nova ustava tudi močno otežila delo prihodnji vladi. Če ta v parlamentu ne bo razpolagala z dvotretjinsko večino, bo imela namreč v veliki meri zvezane roke, saj ustava za mnoge ključne odločitve po novem zahteva dvotretjinsko podporo.
