Da bo vlada predlog omenjenega zakona skupaj s še nekaterimi drugimi v četrtek poslala v obravnavo v DZ, je Pahor napovedal v ponedeljek po prihodu iz bolnišnice. Čeprav vlada opravlja le tekoče posle, pa mednarodne in domače finančne ter gospodarske okoliščine od nje zahtevajo, da nemudoma primerno ukrepa, je tedaj pojasnil.
DZ bi sicer moral predlog novele insolvenčnega zakona obravnavati že na lanski oktobrski seji, zadnji pred razpustitvijo zaradi decembrskih predčasnih volitev, a se kolegij predsednika DZ ni strinjal z obravnavo po nujnem postopku.
Medtem ko veljavni zakon določa, da mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev v roku štirih let, pa naj bi se v skladu s predlaganimi spremembami zahtevani delež poplačila terjatev znižal na 30 odstotkov oz. na 40 odstotkov v primeru podaljšanja obdobja poplačila na osem let.
A kot opozarjajo v OZS, nikakor ne morejo pristati na še nadaljnje poslabševanje položaja malih in mikro podjetnikov in obrtnikov, ki so ravno v postopkih prisilne poravnave povsem diskriminirani. Kakršnokoli nadaljnje spreminjanje insolvenčne zakonodaje bi moralo izhajati iz temeljnega načela, da se zaščitijo interesi upnikov, ne pa da je prisilna poravnava namenjena le zaščiti interesov ter ohranitvi dolžnika, so prepričani.
Na pojasnila vlade, da se bo s predlaganimi rešitvami omogočilo realne možnosti preživetja tistih podjetij oz. njihovih delov, ki imajo zdravo ekonomsko podlago, pa v OZS odgovarjajo, da se bo s tem spravilo v velike likvidnostne težave in celo insolventen položaj njihove upnike, do sedaj zdrava mala in mikro podjetja in obrtnike.
