Jankoviću so podporo napovedali Socialni demokrati in DeSUS. Skupaj z glasovi svoje Pozitivne Slovenije ima tako v državnem zboru zagotovljenih 44 poslanskih glasov, medtem ko so v SDS, SLS, Listi Virant in NSi napovedali, da ga ne bodo podprli. Da bi bil izvoljen za mandatarja, mu torej manjkata vsaj še dva. Poslanca manjših pa sta že napovedala, da ne želita biti "jeziček na tehtnici", torej njune podpore Zoranu Jankoviću ni pričakovati. Tudi zato ker je glasovanje tajno, pa presenečenj ni možno izključiti. Janković je sicer prepričan, da bo podporo dobil, ni pa želel govoriti o imenih poslancev, ki bi ga podprli.
Janković je kot predsednik Pozitivne Slovenije, relativne zmagovalke predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale 4. decembra lani, že takoj začel pogovore z ostalimi strankami, ki so prišle v parlament.
Sestal se je s predstavniki vseh, z izjemo prvaka na volitvah drugouvrščene SDS Janezom Janšo, s katerim se je zapletlo že pri dogovoru o lokaciji srečanja. Da ne bodo del njegove koalicije, sta Jankoviću sporočili še SLS in NSi, medtem ko so ostale tri stranke dopustile možnost dogovora.
Zapletlo se je že 21. decembra na konstitutivni seji državnega zbora, pri glasovanju o predsedniku parlamenta. Kandidiral je predsednik SD Borut Pahor. A ker njegova kandidatura ni bila usklajena z Jankovićem, je Pozitivna Slovenija predlagala še svojo kandidatko Mašo Kociper.
Nobeden od njiju v dveh krogih na tajnem glasovanju ni dobil zadostne podpore. V tretjem poskusu je prišlo do preobrata. Za mesto predsednika DZ je kandidiral predsednik Liste Virant Gregor Virant in bil tudi izvoljen.
Poleg njegove poslanske skupine so ga podprle še poslanske skupine SDS, SLS, DeSUS in NSi. Virant je takrat pojasnil, da je šlo za sodelovanje za prekinitev nastale deblokade parlamenta in zavrnil ugibanja, ali se morebiti ne kažejo obrisi neke nove koalicije.
Vendar je prvak SDS Janša zatem omenjenim strankam in tudi SD poslal osnutek svoje koalicijske pogodbe, pri čemer pa je pojasnil, da gre za rezervno ponudbo, če Jankoviću ne bi uspelo sestaviti vlade. Tudi v SDS so namreč soglašali, da mora predsednik republike Danilo Türk v skladu z volilnim rezultatom mandat za sestavo vlade najprej podeliti Jankoviću.
Predsednik Türk je posvetovanja s poslanskimi skupinami parlamentarnih strank opravil 27. decembra. S svojo odločitvijo, da mandatarstvo podeli Jankoviću, pa je počakal do 5. januarja, saj je želel, da bi stranke med seboj dogovorile predlog, ki bi v DZ užival zadostno podporo.
Lista Virant, DeSUS in SLS so namreč skupaj dale pobudo z oblikovanje vlade narodne enotnosti z ustavno večino v DZ, za katero pa se je izkazalo, da ne uživa zadostne podpore. In tako je koalicijska usklajevanja nadaljeval Janković, na drugi strani pa so stekli tudi pogovori desnosredinskih strank.
V Listi Virant so se odločili, da se bodo o morebitnem vstopu vstopu v vlado pogajali z Jankovićem in tudi Janšo. Na eni strani so tako Pozitivna Slovenija, SD in Lista Virant usklajevale osnutek Jankovićeve koalicijske pogodbe. Ko je predsednik države Jankovića uradno predlagal za mandatarja, se jim je pridružil še DeSUS.
Na drugi strani so medtem pogovori potekali tudi med Listo Virant, SLS, NSi in SDS, v kateri pa so bili o teh pogovorih precej redkobesedni. Predstavniki SLS in NSi so pojasnili le, da gre zgolj za "plan B", če Jankoviću ne bi uspelo sestaviti vlade.
Če Jankoviću ne bo uspel in bi se Virantovi odločili za koalicijo z Janšo, ter bi vanjo vstopili tudi SLS in NSi, bi imela takšna koalicija 44 glasov poslancev. V primeru, da bi se jih pridružil še DeSUS, pa 50.
Državni zbor voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev, torej za izvolitev potrebuje najmanj 46 glasov, glasovanje pa je tajno.
Ko je novi mandatar izvoljen, mora v petnajstih dneh predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
Če pa kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih s parlamentarnimi strankami v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. V drugem poskusu imenovanja mandatarja je lahko vloženih tudi več kandidatur.
V primeru, da tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, pa predsednik republike razpusti DZ in razpiše ponovne volitve, razen če poslanci ne sklenejo, da bo DZ opravil ponovljene volitve. V tretjem krogu sicer za izvolitev zadošča navadna večina poslanskih glasov.
