Predlog je Türk, kot je dejal, že posredoval predsedniku DZ v formalni obliki in upa, da bo pospešil usklajevanje koalicijske pogodbe in sestavljanje vlade.
Volja ljudi je bila na volitvah jasno izražena in v skladu s tradicijo je, da predsednik stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov, dobi mandat za sestavo koalicije, je dejal Türk. Ob tem ocenjuje, da obstaja realna možnost, da bo Janković pri tem uspel. To oceno je sestavil tudi na podlagi informacij, ki jih dobiva iz različnih virov, ki pa se nanašajo na "glavna pogajanja", torej na pogajanja za sestavo Jankovićeve koalicije. Nekateri programski vidiki naj bi bili tudi že usklajeni, je dodal. Po njegovih besedah treba zato ta pogajanja vzeti z resnostjo in dobro vero, ne pa "po principu kdo da več".
Predsednik republike je bil kritičen tudi do "preigravanj" med strankami, ki jih je bilo opaziti v zadnjem času in poudaril, da v tem času potrebujemo veliko prizadevanja za skupno dobro. Tako je tudi odsvetoval pogajanja "s figo v žepu" in početje, "ki bi pomenilo, da se pripravlja nekaj drugega". Sedaj je namreč prišel čas, da se ta preigravanja prevesijo v resna pogajanja, je menil predsednik.
Sam ne vidi potrebe po tem, da bi se sedaj iskalo neko drugo koalicijo, vse moči morajo biti uprte v to opcijo, torej koalicijo, ki bi jo sestavil Janković. Jankovića moramo sedaj vzeti zelo resno, je dejal Türk.
Prav zato ni želel konkretneje odgovoriti na vprašanja novinarjev, kaj bo storil v primeru, da Janković koalicije ne bo uspel sestaviti. Kot je namreč pojasnil, ne želi govoriti o nobeni hipotetični opciji in se v matematične vidike ne želi spuščati.
Türk želi, da bi sedaj dobili vlado, ki bo operativna, vendar bo potreben tudi širši kompromis, t.i. zavezništvo za reforme, da bi izpeljali nekatere spremembe, je poudaril. Tukaj je omenil reformo referendumske zakonodaje, pokojninsko reformo in reformo trga dela, morda pa bi morali razmišljati tudi o reformi javne uprave in volilnega sistema, da bi postopki za imenovanje vlade stekli hitreje.
Predsednik republike je na današnji novinarski konferenci pojasnil še, da je že po začetku posvetovanj s poslanskimi skupinami prejšnji teden želel predlagati mandatarja, vendar so ga tri stranke prosile, naj počaka, saj so imele predlog za vlado narodne enotnosti. Sam temu predlogu ni bil naklonjen, saj da bi bilo to primerno morda septembra po nezaupnici vladi, ne pa po parlamentarnih volitvah.
Poslovnik državnega zbora predvideva, da se volitve predsednika vlade v DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Pred glasovanjem mora predlagani kandidat na seji državnega zbora predstaviti programske zasnove vlade. Če Janković ne bo izvoljen, se bodo na podlagi novih predlogov kandidatur opravile ponovne volitve predsednika vlade. Nove kandidature lahko vložijo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če bo Janković potrjen kot predsednik vlade, mora imenovanje ministrov državnemu zboru predlagati v 15 dneh. Vsak kandidat se mora pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora predstaviti v roku sedmih dni po vložitvi predloga. Poslanci nato v DZ odločajo o listi ministrskih kandidatov kot celoti.
Diplomirani ekonomist Zoran Janković je prvi dan tega leta praznoval 59. rojstni dan. V vrh slovenskega gospodarstva se je povzpel jeseni 1997, ko je bil imenovan za predsednika uprave družbe Mercator, ki ga je vodil do nekrivdne razrešitve novembra 2005. Skoraj leto kasneje je bil prvič izvoljen za ljubljanskega župana, leta 2010 je na lokalnih volitvah ponovno slavil.
Jankovića se je v zvezi z vstopom na nacionalno politično prizorišče omenjalo že v času parlamentarnih volitvah leta 2008, vendar je Janković tovrstne politične ambicije več let vztrajno zanikal. Če je septembra še vztrajal, da se v prihodnosti ne vidi kot kandidat za mandatarja, pa ga je oktobra več prepoznavnih posameznikov iz slovenskega javnega življenja pozvalo h kandidiranju na predčasnih volitvah.
Le dan kasneje pa je na Kongresnem trgu sporočil, da bo na predčasnih volitvah aktivno sodeloval, in sicer s svojo stranko. Da bo tudi sam kandidiral, je sporočil kasneje, ob tem pa poudaril, da ga zanima le izvršilna funkcija. Pozitivna Slovenija je 4. decembra zmagala, dobila je 28,5 odstotka glasov.
Janković je pogovore za sestavo koalicije začel že dan po volitvah, vendar so pogovori potekali vse prej kot gladko, morebitni člani njegove koalicije so mu med drugim očitali avtoritarnost ter tudi izrecno zahtevali določena ministrska mesta. Ker ni bilo jasno, ali bo Jankoviću uspelo sestaviti koalicijo (kar še vedno ni), so se začele pojavljati nove možnosti koalicijskega in vladnega sodelovanja.
