Zaradi prodaje elektrike po nižjih cenah je imel Hep najmanj 600 milijonov kun (80 milijonov evrov) izgub, navaja Večernji list. Časnik dodaja, da so preiskavo v omenjenem primeru sprožili maja leta 2010, ko so bili glavni osumljenci bivši podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec, bivši direktor Hepa Ivan Mravak in bivši direktor TLM Ivan Koštan.
Položaj Mravaka se je medtem sicer spremenil iz osumljenca v pričo, Polančecova usoda pa je negotova, čeprav je trdil, da nobeno izmed odločitev ni sprejel brez potrditve ožjega kabineta vlade in predsedstva HDZ, dodaja časnik.
Kakorkoli, Sanader je tudi v tem primeru v najslabšem položaju, ker je po neuradnih informacijah celotna zgodba organizirana zaradi njegove osebne koristi, ki naj bi jo imel od nemškega Daimlerja, ki ima delež v mostarskem Aluminiju, sklepa Večernji list.
Jutarnji list tudi predstavlja Sanaderja kot organizatorja celotne operacije. Časnik bolj podrobno razlaga celotno zgodbo in navaja, da je bila škoda za Hep večja kot 660 milijonov kun (88 milijonov evrov). Dodaja, da so preiskovalci razkrili tudi več deset gotovinskih plačil s strani Daimlerja osebam na Hrvaškem od leta 1998, ko so začeli poslovati na Hrvaškem.
Poleg Sanaderja, Polančeca, Mravaka in Koštana kot morebitne prejemnika podkupnine, časnik omenja tudi direktorja Aluminija Mija Brajkovića ter bivšega namestnika predsednika nadzornega odbora Hepa in poslanca HDZ Krešimirja Ćosića, sicer generala hrvaške vojske.
Preiskovalci imajo podatke, da je nemško-ameriški koncern Daimler-Chrysler plačal milijonske podkupnine tako za prodajo gasilskih vozil Hrvaški v času vlade pokojnega premiera Ivice Račan kot pozneje za poceni elektriko Aluminiju, zaradi katere so bili mostarski izdelki lahko konkurenčni na trgu, izpostavlja Jutarnji list. Dodaja, da je Hep celo odplačal del posojil Aluminija, ob tem pa naj bi dobiček pobral Daimler kot vlagatelj in poslovni partner mostarskega podjetja.
Bivša hrvaška premierka Jadranka Kosor je obtoževala SDP za podkupnine od Daimlerja pri nakupu 210 gasilskih vozil, sicer pa preiskovalci zaenkrat niso našli nobenih povezav med nemško-ameriškim koncernom in bivšimi socialdemokratskimi ministri. So pa kazenske ovadbe v tem primeru vložili proti podjetnikom iz vrst HDZ, ki so na območju Karlovca posredovali pri nakupu za hrvaške gasilske enote. V SDP so ves čas trdili, da je bila pogodba o nakupu vozil podpisana leta 1998 v času vladavine HDZ, še poroča Jutarnji list.
