Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v ponedeljek v Bruslju poudaril, da bo nova pravila dosledno uveljavljal od prvega dne. Nova pravila so združena v sveženj šestih zakonodajnih predlogov, imenovanih "šesterček".
Ta krepi pakt za stabilnost in rast, ki določa zgornjo dovoljeno mejo javnofinančnega primanjkljaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), zgornjo mejo javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP. Pakt je bil vzpostavljen leta 1997 in obnovljen leta 2005.
Po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 se je povečal pritisk na javne finance v skoraj vseh članicah unije. Kar 23 od 27 članic unije, tudi Slovenija, je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. V novih pravilih je večji poudarek tudi na dolgu.
Resnim in vztrajnim kršiteljicam proračunske discipline v skrajnem primeru grozijo finančne sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; državam, ki ne bodo ustrezno odpravljale prevelikih makroekonomskih neravnovesij, pa v višini 0,1 odstotka BDP.
Šesterček je temelj krepitve gospodarskega upravljanja v Evropi. Evropska komisija ga je novembra nadgradila z zakonodajnimi predlogi za krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni, vrh unije pa ga je konec minulega tedna dopolnil s političnim dogovorom o fiskalnem paktu.
