Vsi postopkovni roki iz arbitražnega sporazuma - v torek bo minilo leto dni od njegove formalne uveljavitve - bodo začeli teči z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU. To bo 9. decembra, Slovenija in Hrvaška pa bosta morali nato v 15 dneh določiti tri skupne arbitre s seznama priznanih strokovnjakov za mednarodno pravo, kot določa sporazum.
Seznam mora pripraviti Evropska komisija, po predvidevanjih MZZ pa bo znan šele z začetkom postopkovnih rokov, torej 9. decembra. Za zdaj seznam ostaja strogo varovana skrivnost, po predvidevanjih strokovnjakov na MZZ pa bo na njem okoli deset kandidatov. Pričakujejo predvsem nekdanje sodnike mednarodnih sodišč.
Pogovori s Hrvaško o izboru omenjene trojice arbitrov še ne potekajo, saj tudi seznama ni, pojasnjujejo na MZZ. Je pa 15-dnevni rok precej kratek, opozarjajo na ministrstvu. Bodo pa zagotovo izvedli kako srečanje s hrvaškimi predstavniki na to temo, so zatrdili.
Zavračajo pa pomisleke, ali ima vlada oz. ministrstvo sploh pooblastila za odločanje o tako pomembnih zadevah, glede na to, da bodo v Sloveniji (pa tudi na Hrvaškem) 4. decembra volitve, nove vlade pa do 24. decembra, ko se bo iztekel 15-dnevni rok, skoraj zagotovo ne bo. Kot poudarjajo, gre za "nujno zadevo", pri kateri bi bilo škoda, če se država - torej vlada - ne bi odločila, saj bo sicer to storil nekdo drug.
Če se državi namreč o skupnih arbitrih ne bosta uspeli dogovoriti, jih bo v skladu z arbitražnim sporazumom z istega seznama Evropske komisije izbral predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ). Tu pa dodaten zaplet predstavlja dejstvo, da se sedanjemu predsedniku ICJ Hisašiju Ovadi februarja izteče mandat, rok, do kdaj naj bi določil arbitre, pa ni določen.
Na MZZ sicer pričakujejo, da bo Ovada nalogo imenovanja treh arbitrov opravil še pred iztekom mandata. Prav tako pričakujejo, da bo pri izbiranju upošteval morebitne želje in stališča obeh držav.
Poleg tega naj bi državi v skladu z arbitražnim sporazumom skupaj podrobneje opredelili predmet spora. Časa za to imata mesec dni, torej do 9. januarja. A to se bo po mnenju predstavnikov na MZZ težko zgodilo, saj državi nista bili sposobni podrobneje predmeta spora o meji v vsej njegovi zgodovini reševanja.
Poleg tega je v bistvu predmet v sporazumu že opredeljen - sodišče mora določiti potek meje med državama na kopnem in morju, določiti stik Slovenije z odprtim morjem in določiti režim za uporabo ustreznih morskih območij. Podrobnosti pa se lahko opredelijo v memorandumih, kar bodo tako ali tako storili, pojasnjujejo na MZZ.
Memoranduma morata državi arbitražnemu sodišču predložiti v enem letu od začetka postopkovnih rokov, torej do 9. decembra prihodnje leto. In državi si bosta za to najverjetneje vzeli ves čas, ki ga imata na razpolago, so še povedali na ministrstvu.
Kot so zagotovili, se na arbitražo intenzivno pripravljajo. Ob dveh agentkah - predstavnicah države pred arbitražnim sodiščem - Sabini Drenik in profesorici Mirjam Škrk v ekipi sodeluje še pet domačih in tujih odvetnikov, strokovnjakov za mednarodno pravo, so pojasnili na MZZ.
Poleg tega je v strokovni ekipi tudi večje število strokovnjakov različnih strok, od zgodovinarjev, geografov do hidrologov, da bi tako iz kar najrazličnejših vidikov podprli slovenske argumente, so dodali.
Imena sicer ostajajo uradna skrivnost, čeprav je že dlje časa znano, da bo slovensko odvetniško ekipo vodil francoski mednarodni pravnik Allain Pellet, sodelovanje pa je potrdila tudi slovenska mednarodna pravnica Vasilka Sancin. Po navedbah medijev naj bi bila v skupini tudi Britanec Michael Wood in Američan Rodman Bundy.
Koliko bodo znašali stroški odvetniških storitev, na MZZ še niso mogli oceniti, predvidevajo pa, da bo celoten arbitražni postopek Slovenijo stal okoli pet milijonov evrov. Stroške arbitraže si morata državi razdeliti.
Na drugi strani se bodo soočili s hrvaško odvetniško ekipo, v kateri bodo glede na današnje poročanje hrvaškega Jutarnjega lista sodelovali mednarodni strokovnjaki, ki jih je Hrvaška angažirala že med tožbo Hrvaške proti Srbiji na ICJ zaradi genocida.
Šlo naj bi za Philippa Sandsa in Jamesa Crawforda iz londonske odvetniške družbe Matrix ter Američana Paula Reichlerja. Slednji je sodeloval že v vrsti mednarodnih sporov o mejah, med drugim tudi v arbitražah med Bangladešem in Mjanmarom, Bangladešem in Indijo, Gvajano in Surinamom, ter Džibutijem in Eritrejo, navaja hrvaški časnik.
Sands je eden od ustanoviteljev Matrixa, ki od leta 2002 deluje na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu, Crawford pa je profesor mednarodnega prava na Cambridgeu in verjetno prihodnji stalni sodnik ICJ. V Crawfordovem obsežnem življenjepisu je poudarjena njegova udeležba pri rešitvi vprašanja meje med Etiopijo in Eritrejo po državljanski vojni, ter pri nekaj sporih med Iranom in ZDA, v katerih je bil svetovalec Teherana.
