Novi zakon o državnem tožilstvu, ki se je začel uporabljati v nedeljo, namreč med drugim prinaša spremenjeno organizacijsko umestitev sedanje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ta bo postala specializirano (dvanajsto) državno tožilstvo, pristojno za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj.
Novo specializirano državno tožilstvo je že začelo z delom, za zdaj pa ga sestavljajo tožilci iz skupine za pregon organiziranega kriminala, ki delo nadaljujejo kot specializirano tožilstvo. Novo tožilstvo bo delovalo v prostorih skupine za pregon organiziranega kriminala, prav tako bo od skupine prevzelo vse nedokončane zadeve, dokumentacijo in sredstva.
Po novem bo sicer specializirano tožilstvo sestavljajo 21 tožilcev, ki bodo nanj imenovani ali dodeljeni. Ministrstvo za pravosodje bo v enem mesecu od začetka uporabe zakona razpisalo prosto mesto vodje tožilstva, imenoval pa ga bo državnotožilski svet na predlog ministra za pravosodje po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca. Razpis za imenovanje in poziv k prijavam za dodelitev na omenjeno tožilstvo bo objavljen v enem mesecu po imenovanju vodje.
Zakon prinaša tudi novo sestavo in pristojnosti državnotožilskega sveta. Po novem bo imel devet članov, od katerih bodo štirje voljeni tožilci, en vodja okrožnega državnega tožilstva, ki ga imenuje minister za pravosodje, ter štirje pravni strokovnjaki, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. Volitve članov, ki jih volijo državni tožilci, bodo 17. novembra, istega dne pa bo državni zbor RS volil tudi člane, ki jih je predlagal predsednik republike.
Predsednik Danilo Türk za štiri mesta v državnotožilskem svetu predlaga šest kandidatov: Darka Mavra, Matjaža Jagra, Katjo Šugman Stubbs, Jožeta Tratnika, Alenko Mežnar in Jožefa Kovača.
Državnotožilski svet z zakonom dobiva nove pristojnosti zlasti v postopkih imenovanja vodij državnih tožilstev, pomembno vlogo bo imel pri oblikovanju politike pregona, prav tako pa bo lahko preko sprejemanja meril za kakovost dela državnih tožilcev in meril za uspešnost pregona državnih tožilstev pomembno prispeval k izboljšanju stanja, so sporočili z ministrstva za pravosodje. Kot so dodali, se državnotožilski svet s tem približuje "sui generis" organu - Sodnemu svetu.
Kot zagotavljajo na pravosodnem ministrstvu, novi tožilski zakon predstavlja normativno osnovo za uspešen menedžment v tožilstvu in bo pripomogel k učinkovitejšemu pregonu zlasti gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj ter posledično krepil zaupanje ljudi v delovanje pravne države.
