Stanje je izjemno kritično, pri čemer plačila izostajajo tudi zaradi nedelovanja pravne države, meni Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije. Država pa po njenih besedah ni zatajila samo v tem pogledu, ampak tudi, ker se je izkazala kot slaba plačnica in slaba naročnica javnih razpisov, kjer je edini kriterij najnižja cena. Prav to je Slovenijo potegnilo v neko spiralo insolventnosti, je ocenila.
Direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Romana Logar je dodala, da veliko zadolževanje v času konjunkture samo po sebi še ne bi bilo takšen problem, če bi bilo usmerjeno v povečanje produktivnosti. Vendar je zadolževanje prav nasprotno "šlo v nič" oziroma v lastniško konsolidacijo. Zaradi tega nas v letu 2012, ko zapadejo številni krediti, ne čaka nič lepšega, je napovedala.
Podobno oceno je podal tudi generalni sekretar Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Dušan Krajnik, saj odobreni krediti niso prinašali dodatnih zaposlitev, ampak omogočali tajkunizacijo. Ob tem je spomnil, da so še pred nekaj leti bankirji "tekali" za podjetniki in jim ponujali ugodne kredite. Eden glavnih problemov je po njegovem prepričanju ta, da imamo sicer dobre zakone, ki pa ne premorejo "palice".
Da je sedanje stanje v veliki meri posledica konca nekega dolgoletnega ekonomskega cikla na globalni ravni, pa je opozoril predsednik Zbornice računovodskih servisov Aleksander Štefanac. Posledično je umanjkal tudi "fair play" in redno plačevanje obveznosti. Ko je denarja zmanjkalo v gospodarstvu, pa je brez denarja ostala tudi država, je ocenil.
Težava je, da je dolžnik postal "car" in je pravno bolj zaščiten kot upnik, je opozoril predstavnik Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Prav tako so bili sodniki premalo poučeni o teh postopkih, ki so ji posamezniki zato lahko zavlačevali.
Na delno krivdo države je opozoril tudi direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar. Država sama zavlačuje s plačili in se pri tem ne boji niti pravdanja. Upniki po njegovem niso dovolj zaščiteni, saj so postopki izvršbe prepočasni in prezapleteni, mogočih pa je preveč ugovorov.
Okrožna sodnica Dida Volk "izvirni greh" za sedanje stanje vidi v preveč ohlapni zakonodaji, ki je v času prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo, saj še nismo bili sposobni tolikšne "podjetniške svobode".
Debata se je razvila tudi v zvezi z novelo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, natančneje z obveznim pobotom in podaljšanjem roka plačila iz 60 na 120 dni. Avberškova je opozorila, da država pri pripravi sprememb zakonodaje ni upoštevala mnenja gospodarstva. Štefanac pa je poudaril, da se zdaj v pobotu znajdejo tudi tisti, ki so bili prej redni plačniki, zato je institut pobota stvari dejansko poslabšal. Da pobot ne more delovati, ko v njem sodeluje premalo subjektov, pa je ugotavljala direktorica Ajpesa Logarjeva.
