c S

Predlog zakona o državnih poroštvih za Teš 6 v nadaljnjo obravnavo

29.09.2011 07:31 Ljubljana, 28. septembra (STA) - Predlog zakona o državnih poroštvih za posojila za Teš 6 v višini 440 milijonov evrov je primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako je na današnji izredni seji DZ odločilo 31 poslancev od 66, medtem ko 14 poslancev ni bilo naklonjenih predlogu zakona.

Predlog zakona in izredno sejo o njem je sicer zahtevala skupina 31 poslancev iz vrst SD, SDS, LDS, DeSUS, SLS in nepovezanih s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD).

O predlogu zakona so poslanci v več kot pet ur trajajoči razpravi delili mnenja, tudi poslanci znotraj največjih poslanskih skupin, SD in SDS. Mnenje vlade, ki od izglasovanja nezaupnice minuli teden opravlja le tekoče posle, do predloga zakona medtem ni znan, saj njenih predstavnikov na seji ni bilo.

Vlada je sicer v ponedeljek sklenila, da ne bo predlagala zakona o poroštvu za Teš 6, ki je zdaj ocenjen na 1,3 milijarde evrov.

Večina poslancev se je sicer strinjala, da je bila pri projektu vrsta nepravilnosti in da bo manj onesnaževal kot sedanji bloki, a so se mnenja kresala tudi pri vprašanju ekonomske upravičenosti in potrebe po projektu.

Poslanec SD Luka Juri je v razpravi napovedal, da bodo, če bo to potrebno, za ustavitev državnih poroštev drugače misleči poskusili s poslansko zahtevo za referendum, ki bi lahko bil na dan predčasnih volitev. Juri se sicer zaveda, da bo težko dobiti 30 podpisov, a bodo "dali vse od sebe".

Državna poroštvena pogodba za posojila pri EIB mora biti skladno s podpisano pogodbo med Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in banko sklenjena do 24. novembra. Poroštvo bo omogočilo črpanje 440 milijonov od 550 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je elektrarna vzela pri EIB (110 milijonov evrov posojila je zavarovalnih z bančno garancijo). Poleg posojila EIB je elektrarna za financiranje Teša 6 pridobila še 200 milijonov evrov posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj.

Če obveznosti iz 440 milijonov posojila EIB ne bo poravnal Teš, jih bo namesto njega država, je zapisano v osnutku zakona. Ta med drugim določa še sedemletni moratorij na odplačilo glavnice in zapadlost zadnjega obroka najpozneje v 25 letih po črpanju posojila, obrestna mera pa se bo določila ob črpanju posamezne tranše.