V Sloveniji je aprila letos začela veljati novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki predvideva preoblikovanje urada za varstvo konkurence, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, v samostojno agencijo. Ta naj bi začela delovati 1. januarja prihodnje leto.
Kot je na današnji seji odbora za gospodarstvo pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burgar, je ministrstvo v postopku ustanavljanja agencije ugotovilo, da roki, načini in postopki ustanovitve agencije ne omogočajo gotovega prehoda iz ene statusne oblike v drugo.
V primeru neizvedenega prehoda iz urada v agencijo pa bi lahko nastopile okoliščine, da v Sloveniji ne bi bilo organa, pristojnega za preprečevanje omejevanja konkurence, kar bi po mnenju vlade, ki vodi tekoče posle, škodovalo slovenskemu gospodarstvu.
Skladno s tem je gospodarski resor pripravil nov predlog novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki vzpostavlja mehanizem, po katerem bo agencija v sodni register vpisana šele takrat, ko bodo konstituirani vsi njeni organi. Predlog novele predvideva še, da bi bil začetek delovanja agencije vezan na vpis v sodni register.
Po Burgerjevih besedah je med rešitvami predloga novele, katere cilja sta zagotovitev nemotenega preoblikovanja urada v agencijo in kontinuiteta opravljanja nalog organa, pristojnega za varstvo konkurence v tem času, da naloge vršilca direktorja (v. d.) agencije do imenovanja direktorja opravlja direktor urada.
Predlog novele narekuje tudi opredelitev pričetka delovanja agencije v primeru, da ta ne bo vpisana v sodni register do 1. januarja 2012, hkrati pa narekuje, da morajo biti pred pričetkom njenega delovanja ustanovljeni vsi njeni organi.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Janja Koroš je opozorila, da ima vlada že po sedanji zakonodaji možnost, da za v. d. direktorja imenuje kogar koli, ki izpolnjuje pogoje. Izpostavila je tudi, da bi se lahko v primeru, da agencija ne bo začela delovati do 1. januarja, postavilo vprašanje, kateri organ je pristojen za varstvo konkurence. "To bi lahko vplivalo na potek postopkov, ki jih urad vodi, zato je potrebno to vprašanje pravočasno rešiti," so še navedli v zakonodajno-pravni službi.
Poslanec SDS Andrej Vizjak je v poslanski razpravi menil, da je predlog novele nesmiseln in da iz njega ni razvidno, kdaj bo začela agencija delovati. Problematiziral je tudi čas obravnave predloga, saj da ni jasno, ali ga bo lahko DZ obravnaval še v obstoječem sklicu. Prav tako ga je zanimalo, ali vlada, ki vodi tekoče posle, sploh lahko imenuje v. d. direktorja. V tej luči se mu je zdela potreba po obravnavi predloga na odboru vprašljiva.
Matevž Frangež (SD) je te pomisleke zavrnil. "Zdi se, da se politika v zadnjem tednu ukvarja samo še s tem, kaj so tekoči posli. To je absurdno," je poudaril in dodal, da ne gre izumljati, kaj lahko vlada, ki vodi tekoče posle, naredi v dani situaciji in da ima odbor za gospodarstvo jasno nalogo, to je zaključiti svoje delo.
Odbor je danes obravnaval tudi predlog stališča Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju med EU in njenimi članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in ZDA v imenu EU, pri čemer ni imel pomislekov.
Brez pripomb se je seznanil še s poročilom o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2006 - 2010.
