Poslovanje ministrstva za okolje in prostor pri načrtovanju vzpostavitve registra nepremičnin ter pri spremljanju, nadzoru in sprejemanju ustreznih korektivnih ukrepov ob njegovi vzpostavitvi ni bilo učinkovito, Geodetska uprava RS (Gurs) pa ni bila uspešna pri cilju, naj register odraža dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji, je v marca objavljenem revizijskem poročilu ocenilo računsko sodišče.
Ob tem je ugotovilo, da je Gurs presegel načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka, za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabil 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, za financiranje registra pa med letoma 2006 in 2009 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oz. 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju.
Kot je danes navedel predstavnik računskega sodišča Miroslav Kranjc, je registru mogoče očitati tveganje, da ne vsebuje vseh nepremičnin in da so se odgovorni pri njegovi vzpostavitvi preveč zanašali na to, da so ljudje v zvezi s svojimi nepremičninami dajali le resnične podatke. V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo.
Sodišče je med drugim ugotovilo, da je med zapisi o lastnikih nepremičnin 15,4 odstotka takšnih, ki ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oz. je delež lastništva nepremičnine enak nič. "Nerodno bo, če bo nekdo moral plačati davek, drugi pa ne in bo razlog za to v pomanjkljivi evidenci," je dejal revizor in dodal, da je mogoče zato neprijetne spore pričakovati tudi pred ustavnim sodiščem.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič je danes priznal, da je bilo s projektom evidentiranja in vrednotenja nepremičnin obilo težav. Kot je izpostavil, se tovrstni projekti izvajajo zelo redko, obstoječe evidence pa so bile pred začetkom njegovega izvajanja zelo slabe. Tudi zato je lahko prišlo do časovnih in finančnih odstopanj, je prepričan.
Namestnik generalnega direktorja Gursa Anton Kupic je izpostavil, da je bila vzpostavitev registra nujna, saj se lastništvu nepremičnin prej 40 let ni posvečalo večje pozornosti. Po njegovih besedah se Gurs pri oceni vrednosti projekta ni veliko zmotil, saj da je bilo odstopanje le 10-odstotno, da pa v proračunu ni bilo potrebnih sredstev, čeprav so jih ves čas zahtevali. Vlada jim jih je ob tekočem delu vendarle zagotavljala, je dodal.
Kupic verjame, da je Gurs sposoben zagotoviti dobre podatke, da pa jih je treba začeti uporabljati. Obenem je pojasnil, da so po reviziji sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje evidenc in da jih delno že izvajajo. Med njimi je naštel posnetke iz zraka, analize, primerjavo podatkov v zvezi z napakami, ki so jih javljali posamezniki, preiskavo prijav napak, ki bi v resnici lahko pomenile izogibanje napovedanemu davku ipd.
Ob tem je drugi mož Gursa priznal, da določenih podatkov, ki jih nalaga zakon, niso zbirali, da pa so zbirali tudi podatke, ki jih zakon ne omenja. "To stanje bomo sanirali," je zatrdil. Napake naj bi namreč popravila novela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki bo po Kupicovih besedah na vladi v tednu dni, v tem smislu pa se popravlja tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin.
S tem popravljalnim ukrepom pa računsko sodišče v junijskem porevizijskem poročilu ni bilo zadovoljno, je povedal Kranjc. Po mnenju sodišča namreč ne daje zadostnih zagotovil, da bodo v registru 31. decembra evidentirani le podatki, ki jih določajo pravne podlage. Prav zato so popravljalni ukrepi v tem delu le delno zadovoljivi, je dodal.
Poslanci so bili najbolj kritični zaradi časovnih in finančnih prekoračitev. Predsednik in član komisije Andrej Vizjak in Rado Likar (oba SDS) sta izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti podatkov v luči prihajajočega davka na nepremičnine, nepovezani poslanec Rudi Rizman pa je menil, da bi morale biti za odgovorne pri projektu posledice.
Bogdan Čepič (SD) je medtem opozoril, da so bili podatki do zdaj še bolj pomanjkljivi in da lokalne skupnosti ponekod davka sploh niso pobirale. Poslanec največje vladne stranke verjame, da ima država mehanizme, da zmanjša tveganje in na področju pobiranja davkov uveljavi enotna merila za vse.
