Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je sicer uvodoma pojasnila, da je namen zakona odpraviti nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti na tem področju. Zakon naj bi določil splošni okvir, nato bi s področno zakonodajo, z ustanovitvenimi akti in statuti urejali posamezna vprašanja na področju posamezne javne službe oz. institucije, ki to javno službo izvaja.
Po besedah Kamnarjeve je neupravičeno soditi, da bo zakon povzročil neupravičeno privatizacijo, tajkunizacijo, oslabljeno zagotavljanje javnih storitev, zmanjšanje kakovosti, razpršitev dosedanjega državnega premoženja - vse to so namreč očitki, ki jih je bilo doslej že slišati na račun predloga.
Zasebni sektor vstopa v izvajanje javne službe le takrat, ko javni sektor ni dovolj velik, da bi pokril vse potrebe prebivalstva oz. vso tisto javno službo, za katero se je država prek svoje zakonodaje zavezala, da jo bo zagotavljala prebivalstvu, je dejala Kamnarjeva.
Poudarila je, da bo osnovna podlaga za financiranje cena javne storitve. V predlogu zakona so po njenih besedah predvideni mehanizmi, da se premoženje, zdaj v lasti zavodov, ne bo zmanjševalo. Presežek iz dopolnilne dejavnosti pa se bo uporabljal za izvajanje predvsem temeljne dejavnosti.
A današnji razpravljavci do predloga zakona ostajajo kritični. Vrsta med njimi jih je poudarila, da je tako slab, da ga z dopolnili ni mogoče popraviti. Vrstili so se pozivi k njegovemu umiku, kritične besede pa so bile nagrajene tudi z aplavzi.
Po oceni poslanke Julijane Bizjak Mlakar (SD) zakon "odpira vrata tudi najhujši obliki privatizacije", obenem pa ne rešuje nobenega problema javnega sektorja, ampak legalizira anomalije iz prakse. Za "škodljivi zakon" vlada po njenih besedah nima soglasja prebivalstva.
Kot je poudarila, prebivalstvo ni nikoli soglašalo s prenosom premoženja iz občin na javne zavode, ki naj bi bili finančno avtonomni. Državi in občinam pa bi ostala odgovornost za izvajanje javnih služb, ne da bi imeli vzvode za preprečitev zlorab vodilnih v javnih zavodih.
Prav tako, je dodala, prebivalstvo ni dalo soglasja za mešanje lastništva javnih zavodov. "Iz tranzicijske prakse pa vemo, da se bo takšno solastništvo končalo v prelivanju sredstev v zasebne roke in izginotju javnih zavodov," pravi Bizjak Mlakarjeva.
Po njenem "se pohlepne elite ozirajo po še zadnji trdnjavi socialne države - javnih zavodih", tem elitam pa je treba povedati, da je "plenjenja dovolj". "Stvar bomo zagotovo ustavili," je bil odločen ajdovski župan Marjan Poljšak, ki se ne boji, da ne bi zbrali potrebnih 40.000 podpisov za referendum o zakonu, če bo treba.
Do zakonskega predloga so se negativno opredeliti tudi v Skupnosti občin Slovenije, je povedal tolminski župan Uroš Brežan. Po njihovem mnenju bo ena od posledic zakona tudi dvig cen javnih storitev, kar se bo konec koncev odrazilo tudi pri povečanju sredstev, ki jih bo treba za te storitve zagotoviti iz proračunov, tako občinskih kot državnih.
Kot je povedal Brežan, se ne strinjajo s prenosom premoženja na zavode. "Če bomo prenesli premoženje na javne zavode in bodo oni sami morali skrbeti za investicije, za vzdrževanje,... se bodo po našem mnenju njihove storitve prvič poslabšale, drugič pa tudi podražile," je poudaril.
Prav tako imajo pomisleke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je opozoril, da je zavod v zakonu redko omenjen, čeprav je glavni financer zdravstvenega varstva in skrbnik denarja. Ni namreč predvideno, da bi bil zastopan v nadzornem svetu katerega koli javnega zavoda, ni ga pri finančnem nadzoru, niti v postopku podeljevanja koncesij.
Fakin je soglašal s tistimi, ki so ugotavljali, da bodo praktično vsi javni zavodi imeli pogoje za d.o.o. in v trenutku, ko bodo d.o.o. in bodo imeli lastnino, bo - če ne bo drugače opredeljeno v podzakonskih aktih - odpadlo financiranje s strani njihovih ustanoviteljev. In ta dodaten denar bo potem vključen v ceno storitev, je ugotavljal Fakin.
S podobnimi svarili so se oglasili tudi drugi posamezniki, med njimi predstavniki gibanj in sindikatov. Predstavnik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, ki je zastopal še nekatere druge organizacije, je med drugim opozoril, da sedanje besedilo zakona v bistvenih elementih odstopa od tistega, ki je bil pretežno usklajen z večino sindikatov javnega sektorja.
V besedilo vnesene spremembe "pa bi v prihodnosti lahko ogrozile javni značaj mnogih sedanjih javnih zavodov tako, da bi prišlo do njihove nezaželene privatizacije".
Poslanec Vinko Gorenak (SDS) je dejal, da se jim v SDS ne zdi narobe, če imamo zasebne domove za starejše ali zasebne šole, vendar za sredstva zasebnikov, ne pa za denar davkoplačevalcev in s tistim, kar so ljudje ustvarili s samoprispevki in še kako. Tu gre za to, je ugotavljal poslanec, da se "pokrade tisto, kar v tej državi še ni pokradeno".
Javna predstavitev mnenj, ki se je začela ob 13. uri, še vedno poteka.
